Part

 1 1 |      nočno bivališče. Le ubo gi človek še ni miroval... ~Po kratkem
 2 2 |        spomnivši se, koliko ima človek prebiti hudega na svetu,
 3 3 |       srcu. Ali znano je, da se človek prej nagiblje k hudemu kakor
 4 4 |     pomislim, da se mi odteguje človek, kateremu sem bila vdana
 5 6 |         kmet na Koroškem. ~Toda človek obrača, Bog pa obrne. Kakor
 6 7 |        žival se potuhne v hlev, človek sam pa se zapre v božjem
 7 8 |     imeti globljega pomena, ako človek z dekletom nekekrati prijazno
 8 9 |       sanje. ~Sanje, ki jih ima človek v ponedeljek zjutraj, so
 9 9 |        se gostili in veselili. ~Človek bi bil lahko mislil, da
10 11|       odvrne odločno Serajnik. "Človek lahko zadremlje, ali tudi
11 11|     licu. Almira je bila ka kor človek, kateremu pretresajo morilne
12 13| zahtevaš ti od mene, nečloveški človek," odvrne Mirko poveljniku. "
13 13|        ti hočeš od mene, ki sem človek in kristjan, naj ti izročim
14 13|         zveže, ne sme razvezati človek. Le smrt razruši najino
15 14|     mrtev? Ali še živi? Govori, človek! Usmili se nesrečne žene!" ~"
16 15|        vedel, kako je prišel ta človek na Gradišče v klet; saj
17 17|         ona mu naj odpre; zakaj človek, ki je poslal pismo, pride