Part

  1 1     |           dolgi kiti po ramah, žene pa so nosile lase umetno zložene.
  2 1     |             in zlatom obšita, krilo pa modre barve in iz dragega
  3 1     |          imele srebrn pas, na glavi pa z zlatom obrobljeno "avbo",
  4 1     |          obrobljeno "avbo", dekleta pa šapelj. ~Kaj lepo se jim
  5 1     |          podajala ta obleka. Zlasti pa se jim je vse prav dobro
  6 1     |            obraza in lepe rasti. Ni pa bilo tukaj tistega namežikovanja
  7 1     |            dobro utrjen grad, kmeta pa je pustil brez pomoči zunaj
  8 1     |          življenje. Sovražnik mu je pa požgal brez ovire in usmiljenja
  9 1     |            brambe tudi ne, graščaki pa so skrbeli rajši zase, ne
 10 1     |           so skrbeli rajši zase, ne pa za ubogega kmeta... ~Župljani
 11 1     |            dolge dvorane. Pod njimi pa so bile globoke kleti. Široki
 12 1     |           velike razvaline. Pozneje pa se je zidovje popolnoma
 13 1     |          imenujejo Strelca, drugemu pa pravijo Knez. ~Na lepi trati,
 14 1     |         angelsko češčenje". Ta glas pa je bil v tedanjih časih
 15 1     |           kugo in lakoto; če jim je pa usojena nagla smrt, tedaj
 16 1     |           zatrjuje." ~Zadnjih besed pa ni nihče prav slišal; zakaj
 17 1     |            blizu osemdeset let, bil pa je še precej krepak in čvrst.
 18 1     |           za domače koroške viteze. Pa tudi v gospodarstvu je bil
 19 1     |             izkušnje v gospodarstvu pa je rad obračal na korist
 20 1     |           dolini. Pred dvema letoma pa so opustošili ves kraj od
 21 1     |        uničile mnogo pridelkov. Kaj pa še pride letos, to pa sam
 22 1     |           Kaj pa še pride letos, to pa sam Bog vé. Vse je v božjih
 23 1     |        trave. Vse bodo pomorili ali pa odpeljali s seboj v sužnost.
 24 1     |           niso hoteli verjeti. Zdaj pa pokaže starec na svojega
 25 1     |            omenjenega Gradišča. Sin pa je očetu pridno pomagal
 26 1     |        gospodar. Na današnjem shodu pa je imel Mirko važno besedo.
 27 1     |     Benečanje so v velikih stiskah; pa laški kupci trdijo, da jim
 28 1     |           vojska več preživeti. Šli pa bodo Turki dalje proti Krminu
 29 1     |            Kobaridu na Trbiž. Če so pa enkrat tako blizu, pridejo
 30 1     |          utabori. V gorskih pečinah pa se mora poiskati več skrivališč,
 31 2     |         iskaje si nočne hrane. Zdaj pa zdaj se je odkrušil kamenček
 32 2     |           zidovje... ~Pod Gradiščem pa so stopale med visoko strnjo
 33 2     |         hodilo več skupaj. Po malem pa so se ločili drug od drugega;
 34 2     |             nje. ~Dospevši do vasi, pa se je Serajnik ustavil.
 35 2     |     nenasitno žrelo turško. Mi sami pa bomo, ako nas še kaj ostane
 36 2     |           na velike obresti. Ker mu pa niso mogli dolgov plačevati
 37 2     |         postal naš sosed, o katerem pa ne vemo, ali je žid ali
 38 2     |            V cerkev ne hodi nikdar; pa tudi njegovo hčer in njeno
 39 2     |           Da se ne izda, molči, oče pa nadaljuje mirno in razločno: ~"
 40 2     |      Navidezno nas ljubi, v resnici pa goji njegova duša le sovraštvo
 41 2     |         vlečeta dekle in mati kakor pa on sam. Vse to že dalje
 42 2     |          preden je šel na Gradišče. Pa tudi poprej je bil Serajnik
 43 2     |           zalaja hudo nad njima. Ko pa ga pokliče Mirko po imenu,
 44 3     |          zvečer hitro spat, v jutro pa so s svitom vred vstajali.
 45 3     |     prištevali srednjim kmetom. Bil pa je svoboden gospodar. In
 46 3     |       prišel srečno domov, prinesel pa s seboj žalostno novico
 47 3     |       imenovali Zalo ali Zaliko, ne pa Roziko, kakor so klicali
 48 3     |             žalostni usodi. ~Zalika pa se ni ponašala s svojim
 49 3     | prijateljstvo do nje. ~Približevati pa se ji ni upal nobeden izmed
 50 3     |             in hude čase. Serajnika pa je imela za svojega, kakor
 51 3     |      Njegova otročja vdanost do nje pa se je izpremenila pozneje
 52 3     |            deviška čednost. ~Prišel pa je dan izkušnjave za Mirka. ~
 53 3     |    Imenovali so ga Laha, pozneje mu pa še prideli priimek Tresoglav. ~
 54 3     |             laški oderuhi. Naš kmet pa si tedaj ni mogel tako lahko
 55 3     |       lastnik nepremičnega posestva pa je lahko dobil od gosposke
 56 3     |        Serajniku bolj približevati; pa tudi Tresoglavka se je izkušala
 57 3     |            in se razcvetala. Kazala pa se je v njej prava Italijanka. ~
 58 3     |           šaljiva in šegava; Zalika pa bolj resna, častitljiva
 59 3     |             zlatom obšito, na glavi pa dragocen šapelj, izpod katerega
 60 3     |           dolini. ~Posebno vrednost pa je dajala Zalini lepoti
 61 3     |       zavesti svoje lepote. Tembolj pa jo je kazala Almira in se
 62 3     |            obličju in v njenih očeh pa so kraljevali mir, nedolžnost
 63 3     |       iskrila laška ognjevitost. Če pa si dalje gledal v njene
 64 3     |             je je tudi bal. Za ženo pa si je ni hotel noben mladenič
 65 3     |            je najbolj prežala nanj. Pa tudi Almirin oče je želel
 66 3     |   prijaznosti do Serajnika, najbolj pa do njegovega sina Mir ka. ~
 67 3     |             pogledom in besedam. Ko pa je prišel v Almirino druščino,
 68 4     |           ni mi sile jokati se. Ako pa enkrat vas zakrije hladni
 69 4     |            odene črna zemlja, tedaj pa joj meni, siroti! In če
 70 4     |          Oče Serajnik in obe materi pa prosijo Boga, naj blagoslovi
 71 4     |      imenovati njegova hči; starčku pa se zasvetijo pri tem od
 72 4     |            moja žena. ~Povedati vam pa tudi moram, da se je izpolnila
 73 4     |          nekaj dobro ovitega, potem pa prisede zopet k naši družbi. ~"
 74 4     |          svoje Zalike v zibeli, jaz pa od majhnega, desetletnega
 75 4     |         kolikor so mogli. Nevarnost pa je prihajala zanje vedno
 76 4     |         gonili razvneti v tabor. Tu pa se sovražnik ustavi in zdaj
 77 4     |           njega niti nas. Na enkrat pa pridrvi v najbolj divjem
 78 4     |          tvojemu očetu v dar. Dobil pa jo je menih, kakor je pravil,
 79 4     |            od sv. očeta samega. ~Mi pa, zdaj še bolj navdušeni,
 80 4     |        prijatelja. Po kratkem molku pa ga Zalika zaprosi, naj ji
 81 4     |             skrivnostno tihoto. ~Ko pa vidi Serajnik vse do srca
 82 4     |          tvojega očeta, Zalika. Saj pa tudi ni več imel one srebrne
 83 4     |            Štajerskega in Koroškega pa sem jaz združil v majhen
 84 5     |           bodoče življenje. Posebno pa mu je bilo lahko pri srcu,
 85 5     |           iz bližnjega grmovja, ali pa je v vrtnem zatišju zapazil
 86 5     |           kakor svojo žrtev. Ta čut pa je kakor divji plamteči
 87 5     |            nekaj časa po vrtu, nato pa sedla na klopico za rožnim
 88 5     |           iz Zalinih rok, njej sami pa z ostrimi nohti razpraskati
 89 5     |           ker ni odgovora, v drugo. Pa tudi na drugi pozdrav ne
 90 5     |             krivega in molčal. ~Ona pa nadaljuje strastno: ~"In
 91 5     |        izgine v nočni tmini. Almira pa se zgrudi nezavestna na
 92 5     |             šentjakobske cerkve sem pa se je raz legel zamolklo
 93 6     |            in pesek, žene in otroci pa so stregli zidarjem. Najpoprej
 94 6     |             popravili zidovje, nato pa so zazidali ne potrebne
 95 6     |             Toda človek obrača, Bog pa obrne. Kakor božja šiba
 96 6     |            nad koroško deželo. Zdaj pa se kmetje niso mogli poganjati
 97 6     |            visoke planine, za krave pa so pripravili hleve v taborih.
 98 6     |           denar, kar ga še kdo ima, pa naj vzame vsakdo sam s seboj,
 99 6     |             vsakdo sam s seboj, ali pa ga naj zakoplje v zemljo
100 6     |         strm in samo od ene strani, pa tako ozek, da morejo ljudje
101 6     |             Gradišču. ~"Zdaj nam je pa še treba glavnega poveljnika,
102 6     |               V imenu mnogih drugih pa izpregovori stari Žalnik,
103 6     |      zahvali za to zaupanje, končno pa pristavi: ~"Bil sem nekdaj
104 6     |           kmetijo. Jaz, oče njegov, pa vas prosim, ljubi sosedje,
105 6     |           kakor do njegovega očeta, pa si izberite njega, mladega
106 6     |    pokorščino svojemu voditelju, ta pa se jim je zaklel in zarotil,
107 7     |            poročali ničesar. Vendar pa je vse prebivalce tlačila
108 7     |          potuhne v hlev, človek sam pa se zapre v božjem strahu
109 7     |             njeno srečo." ~Ta misel pa je bila kaj nevarna. Kako
110 7     |             njegove neveste. V noči pa je posedala na vrtu, premišljala
111 7     |        strašno noč pod milim nebom. Pa ne Mirko, ta ne, ampak ona,
112 7     |            notranjo bolest. Hipo ma pa ji je oko zažarelo, dekle
113 7     |   ustanoviti stalne sreče." ~"Tedaj pa izgubite lastnega otroka,
114 7     |           drugih tvojih prijateljev pa si izgovorim za plačilo. ~
115 7     |    izgubivši sedanjo nevesto. Tedaj pa je obenem ure sničen tudi
116 7     |             ju nihče ne vidi; potem pa sta krenila tiho, kakor
117 7     |      ključavnici, v tistem trenutku pa zakliče iz podzemeljskega
118 8     |            da se malo okrepča, nato pa jame takole pripovedovati: ~"
119 8     |            nasprotnikom. Tega so se pa naši kmetje zbali. Pogum
120 8     |          zadnjega vzdiha." ~"Kaj bo pa zdaj," odvrne Mirko ves
121 8     |     zanašali na kmetsko zvezo. Zdaj pa so ti plašljivci pobegnili
122 8     |            zajci pred lovcem... Kje pa so tvoji tovariši, Andrej,
123 8     |      najboljšim uspehom. Obadva sta pa bila prepričana, da se bodo
124 8     |            stvari: ~"No, Mirko! Kaj pa je s tvojo ženitvijo? Preden
125 8     |             je že bila gostija, ali pa bo šele jutri, v ponedeljek,
126 8     |           jih gotovo še ne bo. ~Kaj pa je s tistim dekletom, Mirko?
127 8     |            nisem ničesar obetal! To pa vendar ne more imeti globljega
128 8     |            več na svetlo, Tresoglav pa je odšel po kupčiji." ~"
129 8     |           ne," odvrne Mirko. "Zakaj pa poprašuješ po njem? Mar
130 8     |             odločno Štefan. "Ali to pa vem, da je bil ta žid sinoči
131 8     |       zadnjič govoril z njo, vendar pa se je bal deklice. Neka
132 8     |           nas in sebe izdal. Osebno pa se bojim, da bi se znala
133 8     |             izbiti iz glave; vendar pa je hotel zagovarjati tujko
134 8     |             Serajnik v sobo. ~"Zdaj pa le kar na delo!" reče izkušeni
135 8     |           bilo na planini, so gnali pa stirji na gore. Marsikatera
136 8     |          kolikor je moglo. Na večer pa so se zbrali možje, žene
137 8     |       Zalika z materjo vred. ~Mirko pa je ostal na Gradišču, da
138 8     |          skrivali za materami, žene pa oklepale svojih mož. ~Vse
139 8     |               Vse pomirljive besede pa niso nič pomagale. Množica
140 8     |           naj gredo mirno spat. Vam pa, dragi možje, poro čam sledeče: ~
141 8     |            v njihovem taboru. Videč pa, da se približujejo Turki,
142 8     |          Mnogo so jih ujeli, največ pa se jih je borilo do zadnjega
143 8     |        priti le do Beljaka. Tam sta pa Žalnikov Vinko in junaški
144 8     |   potolažile preplašene duhove. Ker pa je bilo prepozno, da bi
145 8     |           silnega truda. ~Nad njimi pa je čuvalo nebo in neštevilne
146 8     |        obsevala temno zidovje. Zdaj pa zdaj se skrije za obleke,
147 8     |            Izmed nje se vzdiguje tu pa tam kodrava glavica. ~Sanjavo
148 8     |           bliža kruti sovražnik; ko pa je videla vse mirno okoli
149 9     |            v ponedeljek zjutraj, so pa resnične, kakor mislijo
150 9     |         nevesta...! ~V tem trenutku pa so zadeli zlati sončni žarki
151 9     |           nikogar ne manjka. Vendar pa so pogrešali sosedje nekoga
152 9     |            ne morejo vzeti s seboj, pa naj se pokonča z ognjem
153 9     |         last kot sužnice, manj zale pa je daroval dvornikom v znamenje
154 9     |          znal malo po turško, dobro pa laški govoriti. Vse je kazalo,
155 9     |             nobene prošnje. ~Ako si pa ogleduh in hočeš našo četo
156 9     |             vojaki. Le včasih je tu pa tam zahrzal turški konj,
157 9     |            zahrzal turški konj, ali pa zarožljala sablja ponočnega
158 9     |           stražnika. ~Ob Dravi doli pa so jahale nočne prikazni.
159 9     |         jahale nočne prikazni. Zdaj pa zdaj se je zasvetilo orožje
160 10    |            do večera. Pravo veselje pa se je šele začelo pozno
161 10    |           neveste. Le on si je zdaj pa zdaj pogladil nagubano čelo.
162 10    |             nagubano čelo. Če ga je pa Zalika vprašala, kaj tako
163 10    |            pobožal rdeče lice, nato pa se zavrtel z njo v kolobarju
164 10    |          Godci so godli, mladina je pa plesala. Daleč tja po Svetnah
165 10    |        molijo, otroci jočejo, moški pa tekajo sem ter tja kričeč: "
166 10    |            hitim tovarišu na pomoč. Pa v tistem trenutku mi prijezdi
167 10    |          več Turkov nad mene. Tedaj pa se obrnem, zbodem konja
168 10    |         udarjala za menoj, naposled pa so utihnila tudi ta. Tako
169 10    |        vzame v svoje naročje, Mirku pa reče: ~"Moj ljubi sin, idi,
170 10    |               Tvojo ženo in nevesto pa bom čuval kakor lastno oko.
171 10    |            krvoločnimi Turki. ~Zdaj pa je vrelo ljudstvo vkup od
172 10    |            mimo Tresoglavovega doma pa se je starček zmislil še
173 10    |          žalostna in pobita, Almira pa veselega in zadovoljnega
174 11    |            domačine na Gradišče ali pa v tabor pri cerkvi sv. Jakoba.
175 11    |                Almire in Tresoglava pa ne bo," zašepeta skrivnostno
176 11    |           od slabosti omedli. Tedaj pa ima sovražnik prost in varen
177 11    |            upehan in truden. Mislim pa, da ne bo v tako strašni
178 11    |         nesrečnega očeta. ~Najtežje pa pogrešam njegove skrbne
179 11    |             njenega moža... ~Almira pa ni poslušala Zalinih besed.
180 11    |             da, mojem ženinu. Tedaj pa se oklenem njenega vratu,
181 11    |             Očetu Serajniku in vsem pa naznanim, da je hotela Zala
182 11    |            vodi v skalnati dom. ~Tu pa ustavi obe in prikuje k
183 11    |            nevernika. ~Med ranjenci pa je najbolj eden vzdihoval.
184 11    |             klic. Prišedši do njega pa se je zgrudila na prsi svoje
185 11    |            Kdor ni ranjen ali ubit, pa je zbežal v turški tabor,
186 11    |        proti turškemu taboru. ~Sama pa je splezala skrivši na oni
187 12    |           skrivnih vrat. ~Za vse to pa izpolni moji hčeri le eno
188 12    |      Gradišče v svojo oblast. Tedaj pa so kristjani izgubljeni;
189 12    |             najde. Zazidana so. Ako pa hoče kdo priti do njih,
190 12    |         prišel oče Serajnik, ženski pa sta se podali v votlo pečino
191 12    |      pričakovala polnoči. O polnoči pa se je ukradla tajno iz skrivališča,
192 12    |        globočino. ~Ravno v tem času pa je tudi korakala majhna
193 12    |             splezajo v grad, ali so pa podkopavali zidovje, da
194 12    |           že bili podkopali, in tam pa tam se je jelo udirati.
195 12    |           po glavi ga je omamil. Ko pa vidijo kristjanski boritelji,
196 12    |            ubogih kristjanov, kakor pa bi se ganilo srce krvoločnega
197 12    |      sovražnika. ~Može in mladeniče pa so zaprli v globoke kleti
198 13    |      kristjanskimi dušami. ~Najbolj pa se je radoval poveljnik
199 13    |             si ga. Tvoja hči Almira pa dobi svojega ženina Mirka
200 13    |           Ukaz se izvrši. Tresoglav pa stopi za platneni zastor
201 13    |             da sliši pogovor, njega pa nihče ne vidi. ~Dovedejo
202 13    |         ustavljali našim četam, bom pa takoj umoril tu na Gradišču." ~
203 13    |         častniki in vojaki v šotoru pa zarožljajo s svojim orožjem. ~
204 13    |          brezna proti sebi. Pri tem pa je postal bled kakor smrt.
205 13    |           životu in vzdihoval. Zdaj pa zdaj se mu je tudi svetla
206 13    |        dobro to kačjo zalego! Jutri pa bomo živo kožo rezali raz
207 13    |           odvedli v ječo. Tresoglav pa je odgrnil platneni zastor
208 13    |            svojo predrznostjo. Zato pa bom njega in tovariše jutri
209 14    |           oboroženega mladeniča. Ko pa vidi, da je zares tisti
210 14    |       podobo držeč. Iskrena molitev pa ji je vdahnila nov pogum
211 14    |             je, da eden živi, kakor pa da sta mrtva oba." ~Zala
212 14    |           postelji. Za Mirkovo dušo pa molimo, da bo zveličana.
213 14    |             moli na glas, vsi drugi pa spremljajo tiho šepetaje
214 14    |         prsi in jela ihteti. Jokaje pa je tožila tiho: ~"Tukaj
215 14    |       mirnim, prav preroškim glasom pa nadaljuje: ~"Posvariti te
216 14    |             sabljo opasana, Davorin pa v turški obleki, oborožen
217 14    |           je tudi Almira; če sta se pa onadva napotila naprej,
218 14    |            kot stražnik oblečen, ti pa si v turški halji videti
219 14    |            častnik. V največji sili pa primeva tudi lahko za orožje!" ~"
220 14    |             in posluša dalje. ~"Kod pa prideva na Gradišče, Davorin?"
221 14    |           Strelčevega doma, sledila pa jima je oprezno Almira,
222 14    |            počasi in tiho vrata. Ko pa stopi v podzemeljski hodnik,
223 14    |         tiho kakor v grobu. ~Almiri pa zaiskre v tem hipu oči od
224 14    |            stopita v klet, iz kleti pa prideta brez vsake zapreke
225 14    |         stvar. ~Na tretje vprašanje pa odgovori Almira namesto
226 14    |       stražnika. V svoji zbeganosti pa je pustil ključ v vratih
227 14    |             Tresoglava." ~Poveljnik pa ji je odgovoril mirno in
228 14    |      zaduhlo ječo. Zaliko in Almiro pa pelje poveljnik sam v stranski
229 14    |       nemili usodi. ~Nov up in nada pa prešine njegovo dušo, oživi
230 14    |            Almira!" ~V tem trenutku pa se zasliši iz stranskega
231 14    |      tovariši vred iz šotora. ~Zala pa se zgrudi omedlela in obleži
232 15    |         pripravljati na odhod. Prej pa se je še hotel poveljnik
233 15    |          kakor na Gradišču. ~Vendar pa jim jame upadati pogum,
234 15    |           mu je prišlo v pest. Kdor pa ni izdihnil duše pod njegovim
235 15    |     srebrnine, razdrli zidovje, vas pa požgali do tal. ~Dan pozneje
236 15    |           so uničili, kar so našli, pa niso mogli odvesti in odnesti
237 15    |              moških in deklet. Kdor pa je bil preslab, da ni mogel
238 15    |             in hiše požigali, ljudi pa odvajali v sužnost. ~V Podgorju
239 15    |             ni hotela goreti. Tedaj pa so Turki, besni in razjarjeni,
240 15    |       strašne dogodbe tistih časov; pa tudi med preprostim ljudstvom
241 15    |             V teh mukah in bolestih pa je bil, čemur se ni čuditi,
242 15    |           kakšen način in kje, tega pa siromak sedaj ni vedel več.
243 15    |       iskreno prošnjo uslišal, Zalo pa kot nočno pohajalko odvedel
244 15    |             rekel ni ničesar. Mirko pa malo da ni zblaznel, ko
245 15    |            dohiteli le Davorina, ki pa je bil že na potu proti
246 15    |           njihovem taboru. ~Še bolj pa so se čudili sosedje nad
247 15    |             potegnil ključ iz vrat. Pa tudi oni ključ so našli
248 15    |            baklo vanj, da ga zažge. Pa le majhen del je zgorel,
249 15    |         odšel z Gradišča, Tresoglav pa je umiral v temni kleti.
250 16    |            niti ljuti Turek. Saj bi pa tudi sovražnik ne bil našel
251 16    |     kočljivi stvari molčala, zlasti pa Mirko. Saj si je moral naposled
252 16    |         njegove in Zaline nesreče. ~Pa tudi mladenič Davorin je
253 16    |             in Materi božji. Zlasti pa sta oče Serajnik in Zalina
254 16    |         onem svetu. ~V dolgih letih pa se marsikaj pozabi in spremeni.
255 16    |       Almira Mirkova žena. ~Najbolj pa se je tej zvezi protivil
256 16    |             bogata in čislana. ~Ali pa mislite, da je bila naša
257 16    |             očeta Serajnika. Ker je pa videla, da ji nikdar več
258 16    |           naj strašne sužnosti, ali pa ji naj podeli ono stanovitnost
259 16    |         našla mir in pokoj. ~Medtem pa so enakomerno hodile turške
260 16    |     služabnik na turškem dvoru. ~Ko pa je slišal to noč prvikrat
261 16    |        svetla kakor beli dan. ~"Kaj pa je to?" vzklikne naenkrat
262 17    |            očeta in mater. ~Starček pa strmi in se čudi. Neverjetne
263 17    |        srečnega, presrečnega. Tedaj pa raztegne roke, pade pred
264 17    |          naproti. ~S solzami v očeh pa te najdem zopet, draga Zalika,
265 17    |    koristiti. Svojo prejšnjo obleko pa poskrij bolj ko moreš, v
266 17    |       poskrij bolj ko moreš, v roko pa vzemi tale zavitek! V njem
267 17    |           blaga za na prodaj. ~Zdaj pa pojdi in zakleni sobo za
268 17    |             mostovžu, tiho in rahlo pa je korakala pred njim črna
269 17    |          biva nesrečna žena. ~Marko pa je odvedel Zalo po neznanih,
270 17    |           na bližnje obzidje, odtod pa ven v prostost. ~Bila sta
271 17    |             svojega trpljenja. Nato pa jo zavijeta preko dolge,
272 17    |         kakor hitro moreta. Podnevi pa počivajta, stoječa v vodi,
273 17    |           široko reko, njeni vohuni pa najdejo grob v hladnem vodovju. ~
274 18    |           imeli za mrtvo. Almira je pa vedela tudi skrbeti za to,
275 18    |            starim jezičnim babnicam pa je zavezala jezike s tem,
276 18    |          nesrečnega Davorina. Tedaj pa se je nehote vzbudila Mirku
277 18    |          raztrgani, tuji obleki. Ko pa je domolila, se je napotila
278 18    |           srečni nevesti Almiri; tu pa tam je tudi še slišala ime
279 18    |       pokliče žena psa po imenu. Ko pa začuje pes mili glas, ga
280 18    |          trenutek se še premaga. Ko pa je končal starešina svoj
281 18    |            sobe. ~V tistem trenutku pa zadoni zopet glas neznane
282 18    |          ženina k drugi poroki! Ali pa veste tudi, da je mrtva
283 18    |             nogami in pestmi, drugi pa so pograbili tujko, hoteč
284 18    |             bo iz tega. Ženin Mirko pa nadaljuje: ~"Tebe, neznana
285 18    |                Tebe, neznana tujka, pa prosim, povej mi kaj o moji
286 18    |           njene izpovedi. ~Beračica pa jame govoriti takole: ~"
287 18    |         začuvši take besede. Almira pa je postala hipoma bleda
288 18    |         vseh kmetov iz Rožne doline pa so sodili potem pod milim
289 18    |           za prihodnje čase. Ljudje pa so bili prepričani o resnici,
290 ZgoDod|         plen odnesti s seboj. Ljudi pa je lovil, kakor lovci divjo
291 ZgoDod|             z "Miklovo Zalo". Dečke pa so dejali v poseben vojaški
292 ZgoDod|          zemljo l. 1396, zadnjikrat pa so se bíli Slovenci z njim
293 ZgoDod|          8000 nevercev. Sedaj so si pa poiskali kračjo pot, skozi
294 ZgoDod|         mestu in ga oblegali. Sedaj pa sta zbrala kranjski in koroški
295 ZgoDod|       Štajersko do Celja. Ker se ji pa ni žalibog nihče hitro postavil
296 ZgoDod|            kristjanov so pobili ali pa odvedli v sužnost, med njimi
297 ZgoDod|             sužnost, mnogo in mnogo pa umorjenih. A nesrečnemu
298 ZgoDod|            ka, domači deželni knezi pa so se zavarovali v lastnih
299 ZgoDod|           ustnem izročilu narodovem pa se je tu ohranil napad iz
300 ZgoDod|            pred sovražnikom, deloma pa jih je potolkel Turek. Sedaj