Part

 1 11| očeta. Posebno zdaj se čutim nesrečno in zapuščeno, ko me je odtrgala
 2 11|    Iz teh misli je vzdramila nesrečno ženo Almira, ki se ji je
 3 11|     in srce. ~Zalika poprime nesrečno deklico in jo odvede v skalnati
 4 14|  njenim prstom: ~"Naj velja, nesrečno dekle, kar govoriš. Še to
 5 14|     v mojih rokah," si misli nesrečno dekle. "Mirko je moj. Zala
 6 15|    ki nas živo spominjajo na nesrečno leto 1478. ~Ali Bog, ki
 7 16|     še živela. Ali živela je nesrečno, tožno življenje glo boko
 8 16|      In tako je bilo tu di z nesrečno Zaliko. ~Ni še bilo dovolj,
 9 17|     raztegne roke, pade pred nesrečno ženo in objame njena kolena,
10 17|      zadnja noč, ko stražijo nesrečno žensko; jutri se že preseli
11 17|     pesjanska druhal tudi za nesrečno ženo in dere za njo do reke
12 18| glasom beračica. "Jaz vem za nesrečno ženo Zalo. Ona še živi,
13 18|  sveta, da bi le našel svojo nesrečno, prvo nevesto." ~Solze se
14 18| sodili potem pod milim nebom nesrečno izdajalko Almiro. ~Zala
15 18| usmiljena Zala je prosila za nesrečno deklico. Na njeno prošnjo