Part

 1 1 |       Rožni dolini. ~Sonce je ravno jelo zlatiti sivo zidovje
 2 3 |     videl v Almirinih očeh, a ravno to je blažilo in povzdigovalo
 3 6 |      prepričani, moj Mirko bo ravno tako delal za blagor vas
 4 8 |  Serajnikova vrata v Svetnah. Ravno se je začelo daniti. Od
 5 8 |   nemir med množico v taboru. Ravno so se menjavale straže na
 6 8 |      podoba pred oči. Bila je ravno taka, kakor tisti večer,
 7 11|  kamen na tisti kraj, kjer je ravno stala, zato da ne izgubi
 8 12|     strmini dol v globočino. ~Ravno v tem času pa je tudi korakala
 9 14|  rekoč: ~"Stoj, Zalika! Ti si ravno tako moj otrok kakor Mirko.
10 14|        Zdaj je v mojih rokah. Ravno je došla v globoki prepad.
11 14|   svojo vdanost in uslugo. ~A ravno ko sta mislila obadva stopiti
12 15|    tovariše temne sužnosti. A ravno tedaj, ko je bila pri njem,
13 17| Rumeno jutranje sonce je jelo ravno zlatiti visoke kupole cerkve