Part

 1 11|   varuje njenega ženina Mirka nesrečne pogube. ~Z resnimi očmi
 2 11|     Njeno srce se ni usmililo nesrečne žene, temveč radovala se
 3 12|     so vpile in jokale uboge, nesrečne ženske. Vile so roke, ruvale
 4 14|     Govori, človek! Usmili se nesrečne žene!" ~"Umiri se, Zalika!"
 5 15|     živino so go nili s seboj nesrečne kristjane. Med njimi sta
 6 15|     je bil tudi Davorin. ~Ali nesrečne Zalike ni otela smrt v hladnih
 7 15| nočnih sanjah vstajala podoba nesrečne Zalike in mrtvega očeta. ~
 8 16|     tožno obsevali bledo lice nesrečne kristjanke, ki je edino
 9 16|  usmilila usoda neznane, toda nesrečne žene. Čutil je njeno trpljenje,
10 17|      moj stric, stric še bolj nesrečne Miklove Zale!" ~Govoreč
11 18|    tam je tudi še slišala ime nesrečne Zalike. ~Začuvši to govorico