Part

  1 1     |     bila ta dan lepo okrašena. ~Iz vse šentjakobske župnije
  2 1     |   zbrali pobožni župljani. Tudi iz obližja, kakor od Sv. Martina,
  3 1     |  obližja, kakor od Sv. Martina, iz Rožeka, iz Št. Ilja, iz
  4 1     |         Sv. Martina, iz Rožeka, iz Št. Ilja, iz Bilčovsa, iz
  5 1     |         iz Rožeka, iz Št. Ilja, iz Bilčovsa, iz Sveč, iz Podgorja
  6 1     |       iz Št. Ilja, iz Bilčovsa, iz Sveč, iz Podgorja in še
  7 1     |     Ilja, iz Bilčovsa, iz Sveč, iz Podgorja in še iz več drugih
  8 1     |         Sveč, iz Podgorja in še iz več drugih župnij in vasi
  9 1     |         krilo pa modre barve in iz dragega sukna. Okoli pasu
 10 1     |        Bili so le odlični možje iz bližnjih župnij in vasi,
 11 1     |        Široki hodniki so vodili iz stolpa v stolp in vezali
 12 1     |       prav odličnih zastopnikov iz raznih vasi daleč naokrog
 13 1     |          pritrjuje kmet Žalnik, iz Sveč doma. ~In tako se oglašajo
 14 1     |         svetoval. Le ena beseda iz ust očeta Serajnika, in
 15 1     |         naj se odličnejši možje iz vse okolice snidejo zvečer
 16 1     |        leto so se bile kobilice iz jutrovih dežel spustile
 17 1     |    peresom od divjega petelina. Iz žameti mu je bil kratek "
 18 1     |   Včeraj sem došel pozno v noči iz Beljaka. Bil sem tam po
 19 1     |         njimi jih je bilo nekaj iz Benetk in ti so mnogo govorili
 20 1     | oblegajo. Prišli so baje semkaj iz Dalmacije in Albanskega.
 21 1     |      tudi k nam. Nekateri kupci iz Kanalske doline pravijo
 22 1     |    podzemeljski hodnik, ki vodi iz globoke grajske kleti dol
 23 2     |       visoka, da je videl komaj iz nje. ~Dospevši do vasi,
 24 2     |     mogel zvedeti, da je prišel iz Benetk in da baje ni naše
 25 2     |        in da baje ni naše vere. Iz kramarja je postal véliki
 26 2     |        Svetla solza se mu utrne iz rosnega očesa. Nato se ozre
 27 3     |    kmetje take pijavke iztirali iz svojega kraja. In gosposka
 28 3     |       movinske pravice, pobrati iz dežele. ~Te težkoče in neprijetnosti
 29 3     |       nenavadna prijaznost; ali iz vsega tega si ni mogel obetati
 30 3     |         njeno črno, veliko oko. Iz njega je iskrila laška ognjevitost.
 31 3     |         navidezno ter ne izvira iz dna njenega srca. ~Take
 32 3     |   svetla solza se ji je utrnila iz nedolžnega očesa in v solzah
 33 4     |     Tako govoreč si briše solze iz oči, ki so ji zakrivale
 34 4     |         prepričan, da me ljubiš iz vsega srca. Zdaj vem, da
 35 4     |          Zalika prejme svetinjo iz starčevih rok in jo pobožno
 36 4     |        je dobil ta sveti zaklad iz njegovih rok. Nato vsi utihnejo
 37 4     |     glej, menih Kapistran vzame iz cerkve sveto razpelo, stopi
 38 4     |          ga vrgli raz nasipe in iz spodnjega mesta, a potem
 39 4     |       umolkne in si briše solze iz oči. Globoko v srce mu je
 40 4     |     potih sem bil srečno prišel iz Belega grada domov," je
 41 5     |          Morda je izpodil mačko iz bližnjega grmovja, ali pa
 42 5     |        za njima, iztrgati Mirka iz Zalinih rok, njej sami pa
 43 5     |     Toda Mirko se iztrga hipoma iz njenih rok in izgine v nočni
 44 5     |         ta vzdrami besno Almiro iz njenih zlobnih misli in
 45 6     |         Kokovem združili kmetje iz vse gornje Koroške. ~Istega
 46 6     |        so se bili namreč kmetje iz gornje Koroške združili
 47 6     |       izpregovori stari Žalnik, iz Sveč doma: ~"V vsem našem
 48 6     |        starosta Serajnik. On je iz kušen v gospodarstvu in
 49 7     |        udrle v globino ter zrle iz nje grozno in obupno, kakor
 50 7     |      plačilo. ~Tako rešim Mirka iz sužnosti. V zahvalo mi vzame
 51 7     |      tistem trenutku pa zakliče iz podzemeljskega hodnika moški
 52 7     |         potegnila nagloma ključ iz vrat in obadva sta odbežala,
 53 8     |      novico, da so jo pobrisali iz tabora naši kmetski zavezniki." ~
 54 8     |      slutnje si ni mogel izbiti iz glave; vendar pa je hotel
 55 8     |         stolpih, kar se zasliši iz najvišjega stolpa stražnikov
 56 8     |         v stolp. Ondi je gledal iz line na svoj in Miklov dom
 57 9     |         ga niso hoteli vzbuditi iz sladkega spanja, dobro vedoč,
 58 9     |      tem je izbrisal tudi sanje iz glave. Nič ni vedel o njih,
 59 9     |     dolini. Mnogo ljudi je bilo iz okolice. Še prostora niso
 60 9     |        ne smejo tujca izpustiti iz tabora in izpred svojih
 61 10    |       glave. Staro rumeno vince iz Serajnikove kleti jim je
 62 10    |         razlegal trušč in hrušč iz Serajnikove hiše. ~Tudi
 63 10    |     Mirkom in njegovo nevesto. ~Iz teh in drugih podobnih misli
 64 10    |     družba zbeži kakor brezupna iz hiše pod milo nebo. Ženske
 65 10    |         bi švignil žareč plamen iz strehe in pretil vse poslopje
 66 10    |         planili moški in ženske iz hiše in klicali na pomoč.
 67 10    |         čuval kakor lastno oko. Iz tehle starih in velikih
 68 10    |   žarečimi kleščami trgali srce iz trupla, tako ga je peklo
 69 10    |         njegovi tovariši siloma iz njenih rok. In ko je potem
 70 10    |    kakor da so mu izruvali srce iz prsi in da je izgubil v
 71 11    |   moških in žensk. Ti ljudje so iz Sveč. Imajo pač daleč sem
 72 11    |        ti potegnil onega ključa iz vrat? Čul sem o polnoči
 73 11    |        pomaga revnim kristjanom iz te velike stiske in nadloge;
 74 11    |      padati, je vzdramil Zaliko iz njene iskrene molitve. Zdaj
 75 11    |    storjen. Oči so ji zažarele. Iz njih je odsevala krviželjnost
 76 11    |    njenega moža vsake nezgode. ~Iz teh misli je vzdramila nesrečno
 77 11    |        je čulo njegovo padanje. Iz globočine je odmevalo šumenje
 78 11    |       tistem trenutku se začuje iz prepada strašen krik: ~"
 79 11    |      njenega morilnega načrta. ~Iz tega mučnega stanja vzdrami
 80 11    |       glas, ki je tožno udarjal iz prepada na njeno uho: ~"
 81 11    |       klic in stok se je slišal iz globočine. Deklici zastane
 82 11    |  Nepremično zre v temni prepad. Iz njega odmeva zopet jok in
 83 11    |       da je bil prvi tožni glas iz njegovega grla, je spoznala,
 84 11    |    ustavila kri, ki mu je tekla iz glave. ~"Preden se stori
 85 11    |      podzemeljski vhod, ki vodi iz Sveten v globoko klet na
 86 12    |      podzemeljski vhod, ki vodi iz vasi na Gradišče. Prihodnjo
 87 12    |  polnoči pa se je ukradla tajno iz skrivališča, ne da bi jo
 88 12    |        pognala zopet sovražnika iz predora nazaj v šatorišče. ~
 89 13    |  hrvatskosrbskem jeziku. Bil je iz Bosne doma. Mirko in drugi
 90 13    |     videl kačje po šasti sikati iz brezna proti sebi. Pri tem
 91 13    |       njo samo dam Mirka živega iz rok!" ~Na Gradišču so medtem
 92 14    |   polnoči, je že klical Davorin iz prepada pod Rožco očeta
 93 14    |         srca. "Ti prideš gotovo iz turškega tabora, ker si
 94 14    |    Mladenič se je komaj iztrgal iz starčevih objemov in odgovoril
 95 14    |     proseče proti nebu in vzela iz nedrij podobo Matere božje,
 96 14    |         da bi mi trgal kdo srce iz prsi. Bog mi pomagaj!" ~"
 97 14    |     nočni prikazni v gosti temi iz skalnate votline. Bila sta
 98 14    |     trenutku se vzbudi stražnik iz spanja in zakliče na pomoč,
 99 14    |         Davorin stopita v klet, iz kleti pa prideta brez vsake
100 14    |        in radost sije vsem trem iz oči, ker so tako srečno
101 14    |       Mirka in njegove tovariše iz temne ječe v glavni šotor
102 14    |      tem trenutku pa se zasliši iz stranskega šotora obupen
103 14    |      ter odvede s tovariši vred iz šotora. ~Zala pa se zgrudi
104 15    |    istega dne popoldne je došlo iz glavnega turškega tabora
105 15    |        so peljali z Gradišča in iz Podgrada nad tri sto ujetih
106 15    |     naglici so si stesali Turki iz desk in brun mnogo ladij
107 15    |  število ujetnikov se je rešilo iz mogočne vode. Med njimi
108 15    |     ključ, ki je izginil takrat iz vrat, ko je čuval Strelec
109 15    |         da je on potegnil ključ iz vrat. Pa tudi oni ključ
110 15    |     zgorel, vse drugo so rešili iz ognja vojaki. Njega samega
111 15    |     kriva grozne smrti očetove. Iz njene duše je izginilo veselje
112 16    |       teku časa se je izbrisala iz Mirkove duše tudi neljuba
113 16    |         najlepša cvetica, če jo iz domače zemlje izruješ in
114 16    |       bi ji bilo še mogoče uiti iz sužnosti. Toda vsak poizkus
115 16    |         ko se je Zala prebudila iz spanja. Sliko Matere božje
116 16    |         Devica me hočeta rešiti iz grozne sužnosti." ~In Zalika
117 17    |    Spoznal sem znane mi glasove iz svoje domovine ter razumel
118 17    |          Solza se utrne starčku iz oči. V srce se mu zasmili
119 17    |         si ti, zlati biser moj, iz Rožne doline, iz moje domovine?
120 17    |     biser moj, iz Rožne doline, iz moje domovine? Ali poznaš
121 17    |     Poskusil bom, da te spravim iz teh zaduhlih zi din. Iztrgal
122 17    | zaduhlih zi din. Iztrgal te bom iz mehkužnih, poželjivih rok
123 17    |        moža. Ali zaupala mu je. Iz njegovih oči je žarela goreča
124 17    |      čuva. Posebno na ono sobo, iz katere se navadno čuje jok
125 17    |       je s stražnikom vred ušla iz sužnosti lepa kristjanka. ~
126 17    |  pokonci. ~Neko jutro je stopil iz vode in se vlegel tja pod
127 18    |         se je napotila tudi ona iz cerkve. Začudena se je ozirala
128 18    |      strun, vrisk in petje doni iz Serajnikove hiše. Vse je
129 18    |       zvenečega glasu in spusti iz roke nevesto. Bilo mu je,
130 18    |         roko in ga hoče odvesti iz sobe. ~V tistem trenutku
131 18    |    potihnilo in strmelo, kaj bo iz tega. Ženin Mirko pa nadaljuje: ~"
132 18    |    junaškega mladeniča Davorina iz turške ječe, a pri tem početju
133 18    |     ogromno množico vseh kmetov iz Rožne doline pa so sodili
134 18    |      razbesnelo ljudstvo Almiro iz Rožne doline, in od tega
135 ZgoDod|         skušal naslikati črtico iz najžalostnejše zgodovinske
136 ZgoDod| slovenskega naroda. To je slika iz onih časov, ko je neverni
137 ZgoDod|        turški po veljnik vrniti iz naših dežel k svojemu sultanu.
138 ZgoDod|         se popolnoma poturčila. Iz teh, nekdaj krščanskih in
139 ZgoDod|       hrabre in pogumne vojake. Iz njih je nastala ona znamenita "
140 ZgoDod|       na slabo utrjeno Metliko. Iz lesenih hiš obstoječe mesto
141 ZgoDod| spominski knjigi našega naroda. Iz tega časa je tudi povest
142 ZgoDod|    mnogo spominov in pri povedk iz turških časov, tako živi
143 ZgoDod|       pa se je tu ohranil napad iz leta 1478. ~Ta strašni naval
144 ZgoDod|    potem ko se je srečno vrnila iz globoke Turčije, iz mesta
145 ZgoDod|      vrnila iz globoke Turčije, iz mesta Carigrada. ~Ta ljudska