Part

  1 1     |         se začenja nizko pogorje. To nas vodi do visokih Karavank,
  2 1     |          Vse je kazalo, da je bil to nekdaj velik in močan grad.
  3 1     |     zvečer semkaj na Gradišče; in to naj naznanim tudi drugim
  4 1     |           tako delam tudi sam. In to je najboljše. Le verjemite
  5 1     |        vojske, umor in požiganje; to vse nam preti. Do danes
  6 1     |           a bojim se, da izkusimo to v kratkem. ~Na Kranjskem
  7 1     |          so bili prvič prihruli v to de želo. Od tedaj prihajajo
  8 1     |            Kaj pa še pride letos, to pa sam Bog vé. Vse je v
  9 1     |     izvedel, prihrujejo letos, in to v kratkem, Turki v našo
 10 1     |       Ničesar nam ne ostane kakor to, kar bomo zakopali globoko
 11 2     |     pestjo krvoločnega Turka. ~In to zlato žitno polje! Glej,
 12 2     |      Prideli so mu ime Tresoglav. To znači pač njegovo kretanje
 13 2     |           dela jako prijaznega, a to je le gola hlimba. Koristil
 14 2     |         mati kakor pa on sam. Vse to že dalje časa opazujem.
 15 3     |   malokdaj družba pri njem. ~Tudi to noč ne bi bilo Miklove tete
 16 3     |          je svoboden gospodar. In to je bilo velike važnosti
 17 3     |         je kakor Miklova Zala, in to je bilo največje priznanje. ~
 18 3     |          ta svojo pravo vrednost. To je znala tudi naša Zalika.
 19 3     |      mogel nobeden tekmovati. ~In to bi bilo tudi zastonj; Zalika
 20 3     |       krajih zelo nepriljubljeni. To so bile namreč prave pijavke
 21 3     |           Almirinih očeh, a ravno to je blažilo in povzdigovalo
 22 3     |     dolini. ~Tudi Mirku ni ostalo to dekle neznano in Almira
 23 3     |         tudi Almirin oče je želel to zvezo; zakaj Mirko je bil
 24 3     |           kmetom v Rožni dolini. ~To so bili njegovi visokoleteči
 25 3     |      njegovi visokoleteči načrti. To je bil tudi vzrok njegovi
 26 3     |       deželo, je moral skrbeti za to, da se prej ko mogoče Mirko
 27 3     |        Neizbrisna sramota bi bila to za mojo hišo in za vso Rožno
 28 4     |   svetinjo s podobo Matere božje. To svetinjo že shranjujem dvajset
 29 4     |            storiti strašno smrt. ~To je zvedel tudi naš vodja
 30 4     |     pobožnemu možu življenje. ~Za to rešitev je podal menih kar
 31 4     |         kar na mestu, vpričo nas, to srebrno svetinjo, ki jo
 32 4     |          njegova Zalika moja hči, to je žena mojega Mirka. ~Po
 33 4     |          z mojim Mirkom v zakonu. To izgovorivši je mirno v Gospodu
 34 5     |       srcu, ker je vedel, da je s to zvezo odvzel veliko skrb
 35 5     |         mati, se ni ozrl nocoj na to poslopje. Njih oko ni poželelo
 36 5     |          stopila deklici v glavo. To ni bila tista blaga ljubezen,
 37 5     |        Tako mi je velelo srce, in to je bila tudi najsrčnejša
 38 5     |          odvrne vsa razburjena: ~"To ni res, to ni mogoče, Mirko!
 39 5     |          razburjena: ~"To ni res, to ni mogoče, Mirko! In če
 40 6     |       Koroške združili med seboj. To je bila ona glasovita "kmetska
 41 6     |       poganjati za svoje pravice, to je za staro pravdo, temveč
 42 6     |         njo največji svoj zaklad, to je žene in otroke, sivolase
 43 6     |           pri cerkvi sv. Jakoba. ~To so bile določbe za vso okolico. ~
 44 6     |         človeško telo brez glave, to bi bila tudi naša posadka
 45 6     |          Ves ganjen se zahvali za to zaupanje, končno pa pristavi: ~"
 46 7     |       nihče ni vedel, kaj bi bilo to. ~Le Almira se je veselila
 47 7     |          uničena njena sreča: vse to je Almiro tako potrlo, da
 48 7     |         je vaša in vaših očetov? ~To vse ste storili zato, da
 49 7     |         povsod vaš židovski rod. ~To vse ste naredili, a sedaj,
 50 7     |   obiščejo tudi Rožno dolino, ali to vem, da se utaborijo pri
 51 7     |       drugega nikogar ne maram!" ~To je bil lek za Almirino dušo.
 52 7     |           med tem poročil z Zalo, to nič ne dé," nadaljuje oče. "
 53 7     |          se lahko izpodkoplje." ~"To ne bo šlo," odvrne naglo
 54 7     |         vhod. ~"Kdo ti je pokazal to tajno pot?" vpraša tiho
 55 7     |          in začudeno Tresoglav. ~"To skrivnost mi je razodel
 56 8     |       Mnogo ne vem. Ali kar znam, to ni nič dobrega, sicer bi
 57 8     |     kmetskih zaveznikov. Saj veš, to je tista "kmetska zveza",
 58 8     |      ponedeljek, kakor se je bilo to sprva določilo?" ~"Jutri
 59 8     |          ji nisem ničesar obetal! To pa vendar ne more imeti
 60 8     |     nekekrati prijazno govori." ~"To je res, Mirko. Ali jaz se
 61 8     |     odgovori odločno Štefan. "Ali to pa vem, da je bil ta žid
 62 8     |   vzhajala jutrnja zora. ~"Kaj je to?" vzkliknejo vsi. "Turki
 63 8     |           mirni. Vedeli so, da je to le znamenje, da Turki požigajo
 64 8     |      hotel takoj odjahati, da vam to sporočim. A vendar sem še
 65 9     |           se tega ni. Saj je bilo to sladko spanje, ki ga je
 66 9     |           A zakaj ni bilo Almire, to je znal le Mirko in slutila
 67 9     |          bili vsuli takrat, kakor to leto, proti Beljaku. Ondi
 68 9     |           bili menda Rožanje tudi to leto, ko ne bi bilo Almire
 69 9     |  gospodarju sultanu. ~"Ako je vse to resnica, kar govoriš," pristavi
 70 10    |          škodoželjno pričakovala, to je bilo sedaj res. Vsa vesela
 71 10    |         umreti. Bog mi pomagaj!" ~To izgovorivši se zgrudi na
 72 11    |      odgovori Mirko začuden. "Ali to nič ne de, ako manjka ključ.
 73 11    |        prestrašeni Tresoglav. "Še to noč bom imel vsega dovolj.
 74 11    |         Kdo ji more odgovoriti na to vprašanje! ~Morda so ga
 75 11    |           kosila kamenita kosa, a to je bila šiba božja za krutega
 76 11    |   lastnemu očetu. ~"Glej, Almira, to je plačilo mojemu početju!"
 77 12    |         prišel ob življenje. Toda to je bil pot, katerega nam
 78 12    |      Poglej mojo obvezo na glavi! To je kos ženskega krila. Moja
 79 12    |         od skrivnih vrat. ~Za vse to pa izpolni moji hčeri le
 80 12    |   naskočiti ozidje na Gradi šču. ~To neumorno delovanje so seveda
 81 12    |           hitro zapustili, ako še to noč ne vzamejo Gradišča;
 82 12    |       mrak je tovarišici zakrival to spremembo. ~"Tudi jaz menim,"
 83 13    |          seboj. Zverinsko je bilo to ravnanje. A Turek ni imel
 84 13    |         Le nekaj mi še manjka. In to je ona krasotica, o kateri
 85 13    |        kot darilo mojemu sultanu. To žensko še hočem imeti, prej
 86 13    |         pod Rožco je nepristopen. To smo izkusili predzadnjo
 87 13    |           je govoril v bosenskem, to je hrvatskosrbskem jeziku.
 88 13    |           rano v srce, kakor more to storiti brušen meč. ~Dolgo
 89 13    |          zvestobo. Kar odloči on, to storimo tudi mi, vsi brez
 90 13    |           zver ne terja od zveri, to zahtevaš ti od mene, nečloveški
 91 13    |      dragi tovariši, življenje. A to kar zahteva kruti sovražnik
 92 13    |          kruti sovražnik od mene, to ni v moji oblasti. Zalino
 93 13    |   najglobljo ječo! Stražite dobro to kačjo zalego! Jutri pa bomo
 94 13    |        oči, da si malo odpočije. ~To vse je opazil junaški mladenič
 95 14    |         bodi večni Bog hvaljen za to neskončno dobroto, ki si
 96 14    |        rokah? Kdo nam je porok za to?! ~Boljše je res, da eden
 97 14    |        življenje za Mirka, storim to jaz. Pokazala bom, da sem
 98 14    |     Nikdar bi ne bila mislila, da to človeka v srcu tako žge
 99 14    |           ljubi svojega moža. Ali to ni res, mati! Mirka ljubim
100 14    |      nameravam žr tvovati jaz. Še to noč bomo videli, katera
101 14    |        Mirkove roke ti ali jaz!" ~To je bilo občutljivi in nežni
102 14    |   nesrečno dekle, kar govoriš. Še to noč bomo videli, katera
103 14    |            ako le rešim Mirka." ~"To lahko storiš, ali uživala
104 14    |          Gradišče." ~"Ne skrbi za to!" odvrne spremljevalec. "
105 14    |         natanko njene namere. Ali to ni presedalo Almiri. Zmagovito
106 14    |          si je mislil poveljnik. "To je zlato darilo za mojega
107 14    |          Almira namesto Zalike: ~"To je žena Mirkova, katero
108 14    |     tovariši so ti včeraj odrekli to ženo. Rajši umrjejo, kakor
109 14    |       obupen krik: "Mirko, Mirko, to ni res, ni res!" ~Mladeniču
110 15    |    zverino, tako je prelomil tudi to pogodbo. ~Mirno dospevši
111 15    |           bivala Almira in Mirko, to je hiša Serajnikova in Tresoglavova. ~
112 15    |   znamenja turške nečlovečnosti. ~To je bila najhujša turška
113 15    |        tovariše, a da je bila vse to preprečila Almira. Toda
114 15    |      prehitro spoznati, da je bil to res Zalin glas, katerega
115 15    |         Strelec vhod na Gradišče. To je bilo dokaza dovolj, da
116 15    |           je še hotel uporabiti v to, da se reši. ~V kleti je
117 16    |          priznati, da je tudi on, to je njegovo nepremišljeno
118 16    |      teklo leto za letom. Bili so to tožni in žalostni časi.
119 16    |  kristjanov, sredi med neverniki; to vse je še bilo premalo trpljenja
120 16    |           dvoru. ~Ko pa je slišal to noč prvikrat v tridesetih
121 16    |       kakor beli dan. ~"Kaj pa je to?" vzklikne naenkrat začudena
122 16    |          jezik mi je znan. Ali ni to slovenski? Da, to je moj
123 16    |          Ali ni to slovenski? Da, to je moj jezik, kakor ga govorijo
124 16    |    Koroškem. Sam Bog mi je poslal to pisemce. Sam Bog in Marija
125 17    |     nesrečna žena. Ali rešiti jo, to je bila drzna misel, a drznejša
126 17    |      prijateljica Almira in da je to gotovo storila le zaradi
127 17    |      tovariše, in ljudje ji menda to tudi verjamejo. ~Marsikaj
128 17    |         nesrečnega moža. ~Zalika, to videč, jame vpiti in klicati
129 18    |         pa vedela tudi skrbeti za to, da ni prišlo njeno izdajstvo
130 18    |        Bogate so bile priprave za to gostijo. Še večja bogatija
131 18    |         nesrečne Zalike. ~Začuvši to govorico zavre tujki kri
132 18    |             Večkrat je ponavljala to igro zvesta žival ter lajajoč
133 18    |    njegova prva žena? Dokažite mi to!" ~Nihče ni seveda mogel
134 18    |           zveste žene Zalike. ~* ~To je povest o Miklovi Zali.
135 ZgoDod|          dobe slovenskega naroda. To je slika iz onih časov,
136 ZgoDod|   požiganju po naši zemlji, a vse to, smem reči, bi še ne bilo
137 ZgoDod|        gospodov, kakor se je bilo to zgodilo tudi z "Miklovo
138 ZgoDod|    slovenska. Neverjetno je skoro to, ali gola re snica, da so
139 ZgoDod|          lastne svoje rojake, ali to je mogel storiti le krvoločni
140 ZgoDod|             Trinajst let pozneje, to je leta 1431, je prilomastilo
141 ZgoDod| oboroženim turškim konjikom! ~Vse to so Turki hitro spoznali
142 ZgoDod|         seznani slovenski narod s to hrabro in znamenito junakinjo