| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] figamož 1 fr 1 frali 1 ga 137 gad 3 gane 1 ganila 2 | Frequency [« »] 143 mirko 142 to 139 le 137 ga 137 si 135 bilo 133 s | Jacob Sket Miklova zala IntraText - Concordances ga |
Part
1 1 | fanti in dekleti, kakor ga dandanes tolikokrat opazujemo 2 1 | Pred štirimi stoletji so ga bile še velike razvaline. 3 1 | me!" ~In res, ubogali so ga daleč naokrog in ravnali 4 1 | Mirku očetove lastnosti ter ga imeli za vrednega nasle 5 2 | prime starec za klas in ga tehta v roki. Potem nadaljuje: ~" 6 2 | hitreje bíti; hud strah ga je obšel, meneč, da oče 7 2 | sam je dobro čutil, da ga je tuje dekle malodane že 8 2 | sivolasi oče; notranja žalost ga je hudo prevzela. Svetla 9 2 | nebu, je pristopil k njemu, ga prijel za vele roke in rekel: ~ 10 2 | zalaja hudo nad njima. Ko pa ga pokliče Mirko po imenu, 11 3 | štirinajstletno deklico. ~Imenovali so ga Laha, pozneje mu pa še prideli 12 3 | v vas. Ali ta ni bil te ga vesel. Ugibal in premišljeval 13 3 | zase. Ob vsaki priliki so ga vabili na svoj dom ter mu 14 3 | sum. Zapeljivi pogledi so ga prevzeli iskra njegove ljubezni 15 3 | kratkem izroči posestvo in ga oženi z Zaliko. Osobito 16 3 | zapeljivo laško dekle, ga bo popolnoma omamilo in 17 4 | takoj mu odtegne roko ter ga resno in mirno pogleda rekoč: ~" 18 4 | govoril sveti mož, da bi ga bili vedno poslušali. Navduševal 19 4 | zagnali Turka z zidovja, ga vrgli raz nasipe in iz spodnjega 20 4 | spodnjega mesta, a potem ga gonili razvneti v tabor. 21 4 | med turške čete in te so ga menda ujetega odvedle v 22 4 | prijatelja. Po kratkem molku pa ga Zalika zaprosi, naj ji pove, 23 4 | prime oče Mirka za roko in ga iskreno poljubi. Solza, 24 4 | one srebrne svetinje, ki ga je, kakor so sploh trdili, 25 5 | Preudarjala je, kako bi ga mogla popolnoma prevariti 26 5 | Almirine bistre oči so ga zagledale že od da leč. ~ 27 5 | Almirin obraz. Kakor da bi ga piknil gad in mu globoko 28 5 | pridobim njegovega srca. Če ga ne morem sama imenovati 29 5 | imenovati svojega moža, naj ga tudi nobena druga ne imenuje 30 6 | Drago cenosti in denar, kar ga še kdo ima, pa naj vzame 31 6 | vsakdo sam s seboj, ali pa ga naj zakoplje v zemljo in 32 6 | štirje možje na rame in ga pokažejo vsem zbranim kme 33 6 | možu na licu, videčemu, da ga vsi sosedje in okoličani 34 6 | otrok kakor jaz sam. Učiti ga hočem, da postane vreden 35 7 | Tresoglav. Štirinajst dni ga ni bilo domov. Šel je bil 36 7 | hčerini morilni naklepi. Groza ga je sprele tela po vsem životu. 37 7 | poveljniku naznaniti, da ga hoče peljati v bogato Rožno 38 7 | potegne očeta za roko ter ga pelje oprezno in molče v 39 8 | Nato poda tovarišu roko in ga povabi v hišo. Obadva vstopita 40 8 | ljubo govoriti o tem. ~"Jaz ga nisem videl in tudi nihče 41 8 | deklice. Neka notranja slutnja ga je vedno mučila. Mirko se 42 8 | skrivni denarni zaklad, da ga reši pred grabljivimi Turki. 43 9 | spal. Odhajajoči tovariši ga niso hoteli vzbuditi iz 44 9 | bilo to sladko spanje, ki ga je šele proti jutru zazibalo 45 9 | da jo spozna. A hipoma ga potegne nase lepo okrašena 46 9 | ujele nočnega ogleduha in ga odvedle k poveljniku v glavni 47 9 | ter zahteval potem, naj ga peljejo h glavnemu poveljniku, 48 9 | turško četo v Rožni dolini, ga je vzel za kažipota. Ali 49 10 | pogladil nagubano čelo. Če ga je pa Zalika vprašala, kaj 50 10 | trgali srce iz trupla, tako ga je peklo in bolelo v prsih, 51 10 | in neveste... ali takoj ga iztrgajo njegovi tovariši 52 10 | Serajnik ni miroval, odkar ga je Mirko zapustil. Kar je 53 10 | ono notranje sovraštvo, ki ga je obhajalo do te brezbožne, 54 11 | Mirko svojega soseda. ~"Jaz ga nisem videl, a zanj me tudi 55 11 | vrata na Gradišču. A našel ga nisem in tudi Serajnik ga 56 11 | ga nisem in tudi Serajnik ga nima. ~V soboto zvečer je 57 11 | imamo kovačev v taboru. Daj ga napraviti!" ~V tem trenutku 58 11 | se je nad Tresoglavom, da ga je zvodil v Rožno dolino. 59 11 | v Rožno dolino. Zatorej ga ukaže privesti k sebi ter 60 11 | kristjanov in blaga, kar se ga shranjuje ondi. Dohod je 61 11 | tabor ni zavarovan. Stražijo ga le bolehni, sivolasi starci 62 11 | stiske in nadloge; zlasti ga je prosila, da ob varuje 63 11 | to vprašanje! ~Morda so ga že ujeli Turki, ga neusmiljeno 64 11 | Morda so ga že ujeli Turki, ga neusmiljeno mučili in naposled 65 11 | ti Turki ujeli očeta in ga ubili?" nadaljuje zopet 66 11 | neprenehoma po Almiri, naj se ga usmili, naj mu pride na 67 11 | globoko klet na gradu, a nisva ga mogla najti nikjer. Ako 68 12 | po iščejo Tresoglava in ga pripeljejo k njemu v šotor. 69 12 | njemu v šotor. Ob glavo ga hoče dejati, ako se obotavlja 70 12 | Strelčevi kleti. Skrival ga je oče Serajnik. Zalika 71 12 | Zakaj na več krajih so ga že bili podkopali, in tam 72 12 | Hoče k svojim, a v tem hipu ga napade od vzadi velika turška 73 12 | tla. Hud udarec po glavi ga je omamil. Ko pa vidijo 74 12 | milosti konec. Turški meči so ga kar na mestu posekali. ~ 75 13 | Tretjino bogastva, kolikor smo ga danes naplenili, dobiš za 76 13 | za plačilo. Zaslužil si ga. Tvoja hči Almira pa dobi 77 13 | delala pred očmi. Groza ga je obhajala, kakor da bi 78 13 | Smrt vidi pred seboj, a nič ga ne gane." ~"Razjezil me 79 14 | Rožco očeta Serajnika. Ta ga je po glasu spoznal in mu 80 14 | mislili, da je mrtev, se ga oklene okoli vratu ter ga 81 14 | ga oklene okoli vratu ter ga poljublja od samega veselja. ~" 82 14 | Bog te sprimi, Davorin!" ga nagovori starček radostnega 83 14 | Omahnil je na tla. Davorin ga je ujel in položil v svoje 84 14 | prime mladeniča za roko in ga vpraša s tresočim glasom: ~" 85 14 | da sem ljubila Mirka in ga še ljubim bolj kakor nevesta 86 14 | ljubila svojega moža, kakor ga ljubi Almira! O njeni goreči 87 14 | življenje za Mirka, kakor ga nameravam žr tvovati jaz. 88 14 | mladeniča Davorina za roko ter ga odvede v skalnati dom... ~ 89 14 | hi ši vhod na grad. Očetu ga je bil izročil Strelec sam, 90 14 | izročil Strelec sam, da ga čuvamo v svojem zatišju. 91 14 | vse svoje upanje. A nocoj ga nisem mogla najti nikjer, 92 14 | miren. Blagi Zalin pogled ga je očaral; ukrotila je neusmiljenega 93 14 | Zala! ~Tale mladenič, ki si ga ujel na poti v našo dolino, 94 14 | ključ v vratih in jaz sem ga vzela s seboj, da ti izpričam 95 14 | zdi ta glas znan. V srce ga zbode, kakor da bi mu kdo 96 14 | prišel ta klic, ali straža ga hipoma zgrabi ter odvede 97 15 | peneče reke Drave. Naposled ga je vrgla voda živega na 98 15 | dolini proti domu. Noge so ga komaj nosile. ~Tako je bila 99 15 | otemnel in meglen. Vsak dan so ga strašili kruti turški vojaki, 100 15 | mučno smrtjo. Trpinčili so ga, kakor so mogli in znali. 101 15 | vsem životu. Strah in groza ga je obdajala pred njo. Nje 102 15 | poveljniku v šotor: kako ga je ondi kleče prosila, naj 103 15 | na Gradišče v klet; saj ga ni bilo prej v njihovem 104 15 | prej trdil Serajnik, da ga je izgubil v taboru pod 105 15 | prisvojiti več plena, nego so mu ga določili Turki. Natihoma 106 15 | A v njegovo nesrečo so ga zalezli stražniki. Opravičeval 107 15 | vrgel gorečo baklo vanj, da ga zažge. Pa le majhen del 108 15 | je kost in koža. Naposled ga je bila sama okostnica. 109 15 | kleti. Mislil in upal je, da ga bo kdo slišal. A vse zaman. 110 15 | ganila od očeta, dokler ga niso sosedje položili v 111 16 | hudo bolehati. Neskončno ga je pekla v srcu nesreča 112 16 | nesreča Zalina. A bolelo ga je, videčega, da hira tudi 113 16 | njegove nesreče. V tem mnenju ga je podpiral tudi njegov 114 16 | bolehal in slabel. Naposled se ga je lotila bolezen in ta 115 16 | je lotila bolezen in ta ga je tudi hitro položila v 116 16 | na njegovo domovino so ga zopet oživili, okrepili 117 16 | najhujši bitki z janičarji so ga ranili in ujeli. Nato je 118 16 | ko je čul glasove, ki so ga spominjali na domovino slovensko 119 16 | napiše majhen listič in ga vtakne zvitega skozi ključavnico 120 16 | to je moj jezik, kakor ga govorijo ljudje v Rožni 121 16 | poslanega pi sma. Čuvala ga je kakor zlat zaklad na 122 17 | potrkal na moja vrata? In ali ga naj potem spustim sama v 123 17 | oklene sivolasega moža ter ga goreče poljubuje v lice. 124 17 | kristjana. ~Zasleduje jo ga, kakor zajca psi, dokler 125 17 | kakor zajca psi, dokler ga ne dobe v svojo pest. Njim 126 17 | zopet zatisnil oči. A takoj ga ovohajo pesjani. Jezdeci 127 17 | spre mljevalko, ali pesjani ga ubijejo in raztrgajo na 128 18 | veroval. ~V zadnjem času ga je bila spravila Almira 129 18 | pravega veselja. Vselej ga je spreletela nekaka groza 130 18 | pa začuje pes mili glas, ga spozna: začne se dobrikati 131 18 | potegne ženina za roko in ga hoče odvesti iz sobe. ~V 132 18 | bili že prijeli Davorina in ga vrgli na tla, suvajoč ga 133 18 | ga vrgli na tla, suvajoč ga z nogami in pestmi, drugi 134 18 | ženina. Njega so ujeli. Zala ga je sicer poskušala rešiti 135 18 | naposled približal. Ali ko ga zagleda Zala, ostrmi vsa 136 18 | nesrečnim človekom. Objame ga in poljubi s solznimi očmi 137 ZgoDod| napotili proti Novemu mestu in ga oblegali. Sedaj pa sta zbrala