Part

  1 1     |        reši življenje. Sovražnik mu je pa požgal brez ovire
  2 1     | usmiljenja hišo in skedenj, vzel mu vse, kar je našel, in odpeljal
  3 1     |      stopil med sosede in vsi so mu jeli podajati roke v pozdrav. ~
  4 1     |           Majali so z glavami in mu niso hoteli verjeti. Zdaj
  5 1     |      divjega petelina. Iz žameti mu je bil kratek "pruštof".
  6 1     |         debelimi srebrnimi gumbi mu je pokrival široke, močne
  7 2     |       svetu, in še nekaj drugega mu je težilo srce. Davno je
  8 2     |           Najlepša priložnost se mu je ponudila zdaj, tu na
  9 2     |     denar na velike obresti. Ker mu pa niso mogli dolgov plačevati
 10 2     |        je zalila sinu lice, srce mu je jelo hitreje bíti; hud
 11 2     |         in od kod je. Prideli so mu ime Tresoglav. To znači
 12 2     |        vidi, se že kesajo, da so mu dali pravico naseliti se
 13 2     |        nato opravičevati, ali ni mu bilo več mogoče utajiti
 14 2     |        prevzela. Svetla solza se mu utrne iz rosnega očesa.
 15 2     |          na sina; težak kamen se mu je odvalil od srca. Nato
 16 2     |    skakati okoli njiju, kakor da mu je žal, da niže od daleč
 17 3     |    Imenovali so ga Laha, pozneje mu pa še prideli priimek Tresoglav. ~
 18 3     |     Tresoglav. Slutil je, kaj se mu utegne pripetiti, ako si
 19 3     |          je namreč domišljal, da mu pride po tej zvezi v roke
 20 3     |         na daleč okrog. In potem mu bo tudi mogoče nakupiti
 21 3     |        ga vabili na svoj dom ter mu kaj radi tudi postregli. ~
 22 3     |        je, da ljubi Zaliko in da mu jo je oče že odločil za
 23 3     | prijateljstva do njega. Zdelo se mu je celo, da se Zalika le
 24 3     |          se opraviči. Ali Zalika mu ni na taka vprašanja odgovarjala
 25 3     |          in široko, temveč rekla mu je kar na kratko, da izpričuje
 26 3     |          v Almirino druščino, se mu je zopet vzbujal prejšnji
 27 3     |       njenega očeta. ~Zatorej se mu je zdelo potrebno, da svojemu
 28 4     |       mirno govoriti z Mirkom in mu pogledati v oči. Pregloboko
 29 4     |   potolažiti, a zastonj. Deklica mu žalostno odgovori: ~"Dokler
 30 4     |         bom imela človeka, ki bi mu potožila svoje gorje in
 31 4     |      svojega prijatelja. A takoj mu odtegne roko ter ga resno
 32 4     |         svojega dobrotnika in se mu zahvali za veliko srečo,
 33 4     |      gospodar. Prepričan sem, da mu bo pomagala Zalika v vseh
 34 4     |     solze iz oči. Globoko v srce mu je segal spomin na nekdanjega
 35 4     |         Le ti, le ti, Zalika, si mu bila vedno na jeziku; le
 36 4     |       tebi je govoril. Hotel sem mu olajšati smrt.Čutil sem,
 37 4     |      vaše siroščine. Zatorej sem mu v smrtni uri prisegel, da
 38 4     |        ubogo mater. Obljubil sem mu, da postane njegova Zalika
 39 4     |    spravil Mirka na dober pot in mu pridobil srečno bodočnost.
 40 4     |    iskreno poljubi. Solza, ki se mu je zasvetila v očeh, je
 41 5     |     bodoče življenje. Posebno pa mu je bilo lahko pri srcu,
 42 5     |    svojemu očetu; zakaj izpolnil mu je najsrečnejšo željo, ki
 43 5     |     mladenič: Dober večer! A ker mu mirno stoječa prikazen tudi
 44 5     |     Kakor da bi ga piknil gad in mu globoko v srce zasadil strupene
 45 5     |    izpustivši Almirine roke. Kri mu je zastala, srce nehalo
 46 5     |           srce nehalo biti, glas mu je obtičal v grlu. ~Tako
 47 7     |       mlado drevesce na vrtu, če mu črv izpodgrize sočne koreninice. ~
 48 7     |       molče v globoko klet. Ondi mu pokaže železna vrata, ki
 49 8     |  tovariša, ki je očito kazal, da mu ni ljubo govoriti o tem. ~"
 50 8     |         tega tujca!" ~"Ne zaupam mu, kakor tudi Almiri ne,"
 51 8     |          na ličnem vozu. V obraz mu sicer nisem mogel natanko
 52 8     |     tovariševim besedam. Zatorej mu je še enkrat zagotovil,
 53 8     |   izpraševal o Almiri. Ali Mirko mu ni govoril resnice. Tajil
 54 8     |         resnice. Tajil je, da bi mu bila zažugala s prstom,
 55 8     |        reče izkušeni starček, ko mu je bil naznanil Štefan vse,
 56 8     |     Štefanom skupaj na preži, se mu odpro vrata. Vse umolkne,
 57 8     |          pustoši in uničuje, kar mu pride pod roko. ~Naposled
 58 8     |       srečo. ~A v istem trenutku mu nehote stopi Almirina podoba
 59 9     |         in Almiri. A vse, kar se mu je sanjalo, je bilo res.
 60 9     |     beraški, raztrgani obleki se mu približa. Pogleda ji ostro
 61 9     |          ognjem in mečem. Največ mu je bilo seveda do srebrnih
 62 9     |          največ zaslug s tem, da mu je prišedši z ropa in plena,
 63 9     |      glavnemu poveljniku, češ da mu ima nekaj važnega sporočiti.
 64 9     |     važnega sporočiti. Zlasti so mu bili vojaki zavoljo tega
 65 9     |     poveljniku oči. Najljubše bi mu bilo, ako se mu posreči
 66 9     |     Najljubše bi mu bilo, ako se mu posreči ujeti nekaj lepih
 67 9     |      verjeti Tresoglavu. Šele ko mu je ta zastavil glavo za
 68 10    |        do Serajnikove hiše. Sapo mu je jemalo od hitre ježe.
 69 10    |          je zgrudil na tla. Lice mu je bilo krvavo. Huda rana
 70 10    |        je bilo krvavo. Huda rana mu je zevala na glavi. ~Zalika
 71 10    |        vzame hitro vina in vode, mu izpere rano in hladi z namočeno
 72 10    |          solzne oči. Kakor da bi mu z žarečimi kleščami trgali
 73 10    |          svojo nevesto. Zdelo se mu je, da se ločuje na veke
 74 10    |          od svoje Zale. Solze se mu ulijejo v oči, srce se mu
 75 10    |        mu ulijejo v oči, srce se mu od žalosti krči. Še enkrat
 76 10    |      vred stopal na Gradišče, se mu je zdelo, kakor da so mu
 77 10    |         mu je zdelo, kakor da so mu izruvali srce iz prsi in
 78 11    |         z ramama in huda slutnja mu prešine srce. Šele ko sosed
 79 11    |        ukaže privesti k sebi ter mu reče: ~"Ti si mi obljubil
 80 11    |         proti očetu Serajniku in mu rekla: ~"Deževati je jelo.
 81 11    |    Almiri, naj se ga usmili, naj mu pride na pomoč. ~Deklica
 82 11    |        je zgrudila na prsi svoje mu očetu. ~Kakor da bi ji kdo
 83 11    |         Hči izpere očetu rano in mu jo obveže s krilom svoje
 84 11    |         je vsaj ustavila kri, ki mu je tekla iz glave. ~"Preden
 85 12    |        je razjezilo poročilo, da mu je izpodletel nočni napad
 86 12    |       ako se obotavlja izpolniti mu svojo obljubo. ~"Poslušaj
 87 13    |        Še strepetal ni Mirko, ko mu ta z grmečim glasom zaukaže,
 88 13    |       nepremično v tla. Zdelo se mu je, kakor da se ves svet
 89 13    |        vrti okrog njega. Tema se mu je delala pred očmi. Groza
 90 13    |          njegovi tovariši, da so mu vsekale poveljnikove besede
 91 13    |       vzdihoval. Zdaj pa zdaj se mu je tudi svetla solza potočila
 92 13    |         njegovo srce. Prsi so se mu vzdigovale, kakor se ob
 93 13    |       molči. A mrzle potne srage mu stopajo na čelo in lice.
 94 13    |      brez izjeme. A nikdar bi se mu ne vdali, ako bi hotel žrtvovati
 95 13    |         turški poveljnik. Oči so mu žarele od same togote in
 96 14    |        ga je po glasu spoznal in mu dovolil, da se približa
 97 14    |          svojem sinu, ali beseda mu je zastala v grlu. Omahnil
 98 14    |       vsemogočnemu v zahvalo, da mu je rešil edinega sina. ~
 99 14    |    zakliče na pomoč, ali Davorin mu zasadi ostro sabljo globoko
100 14    |         svojega ženina Mirka ter mu še enkrat srečna pogledala
101 14    |         pogleda. Strašna slutnja mu je pre tresla dušo. Nehote
102 14    |          pre tresla dušo. Nehote mu je prišla na misel tista
103 14    |      tista usodepolna noč, ko se mu je bilo dekle zaklelo v
104 14    |       srce ga zbode, kakor da bi mu kdo z ostrim nožem vse žile
105 15    |         je dal vse pomoriti, kar mu je prišlo v pest. Kdor pa
106 15    |        po moči, in res, marsikdo mu je sledil na Koroško. ~Nagloma
107 15    |    prisvojiti več plena, nego so mu ga določili Turki. Natihoma
108 15    |          njegovi krivdi. Nato so mu odvzeli Turki ves delež
109 15    |       delež od plena in povrh so mu še celo žugali s smrtjo. ~
110 15    |     taboru. A židovska lakomnost mu ni dala mirovati. Vtihotapil
111 16    |  pregrešne čarovnice. ~Nehote se mu je vsiljevala slutnja, da
112 16    |         na Gradišču, ali verjeti mu ni hotel tega nihče. ~Tri
113 16    |         njih globoki pomen. Srce mu je radostno vzkipelo. Od
114 16    |     okrepili in povzdignili. Vsa mu ka blizu tridesetletne sužnosti
115 16    |     blizu tridesetletne sužnosti mu je stopila znova pred oči.
116 16    |          živ ljenju. Vzbudilo se mu je neskončno hrepenenje
117 16    |          in znancih. Obnovila se mu je v njegovih prsih presrčna
118 16    |       domači. ~Globoko v srce se mu je usmilila usoda neznane,
119 17    |      nekdo na njena vrata in ona mu naj odpre; zakaj človek,
120 17    |         svoji sužnosti. Naposled mu naznani, da so šteti dnevi
121 17    |        starčku iz oči. V srce se mu zasmili nesrečna žena. Ali
122 17    |        in se čudi. Neverjetne se mu dozdevajo govorjene besede.
123 17    |      radosti se trese, kolena se mu šibe. Čuti se srečnega,
124 17    |  njegovemu bratu Miklu zato, ker mu je bil rešil življenje. ~
125 17    |        in ognjen. Novo življenje mu je vdahnila ta slika v ovenelo
126 17    |        ovenelo truplo. Nova nada mu je prešinila dušo in srce.
127 17    |     sivolasega moža. Ali zaupala mu je. Iz njegovih oči je žarela
128 18    |     spusti iz roke nevesto. Bilo mu je, kakor da bi mu donel
129 18    |          Bilo mu je, kakor da bi mu donel glas njegove mrtve
130 18    |         zakaj novi spomini so se mu sekali skeleče rane v srcu. ~
131 ZgoDod|        hiše ter poropal vse, kar mu je prišlo pod roko. Nato
132 ZgoDod|         je potolkel Turek. Sedaj mu je bila odprta steza in