| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Jacob Sket Miklova zala IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
1 1 | so gospodovali v 12. in 13. stoletju mogočni vitezi 2 ZgoDod| prihrul na slovensko zemljo l. 1396, zadnjikrat pa so se bíli 3 1 | dobila svoje ime. ~V začetku 14. stoletja je bila ta plemenita 4 ZgoDod| večji turški napad je bil l. 1418. Tedaj je privrelo, kakor 5 ZgoDod| let pozneje, to je leta 1431, je prilomastilo zopet v 6 1 | Kalist III. so bili leta 1455 ukazali, da se naj po vseh 7 4 | Bilo je spomladi leta 1456. V naš kraj je bil prišel 8 ZgoDod| privre kruti sovražnik l. 1469 nad Slovence. Divja drhal 9 ZgoDod| razsajali Turki l. 1476, 1478 in 1480 med Slovenci. Posebno zadnji 10 ZgoDod| zeru. Umrl je najbrž l. 1493. Unrest je sam doživel te 11 1 | uničiti. ~Tako se je godilo v 15. in 16. stoletju našim prednikom 12 1 | Tako se je godilo v 15. in 16. stoletju našim prednikom 13 ZgoDod| zgodopisec Megiser (umrl l. 1616) in drugi za njim pripovedujejo, 14 1 | vzdiguje hribček, blizu 200 metrov visok. V onem starem 15 3 | le na visoke obresti. Po 25 do 50 odstotkov (procentov) 16 ZgoDod| obširno poroča o njih. Dne 26. malega srpana istega leta 17 ZgoDod| naših krajih. Okoli 20 do 30.000 kristjanov so pobili 18 ZgoDod| nekaj časa ostrašila. Celih 40 let ni bilo več nobenega 19 ZgoDod| je že od tistega časa nad 400 let, a v našem ljudstvu 20 ZgoDod| in koroški glavar blizu 4000 korenjaških vojakov in udarila 21 3 | visoke obresti. Po 25 do 50 odstotkov (procentov) so 22 ZgoDod| sužnost, med njimi baje tudi 500 deklic in dečkov. ~Pozne 23 ZgoDod| časi za naše ljudstvo. Do 6000 ljudi je bilo odvedenih 24 ZgoDod| zopet v našo deželo kakih 8000 nevercev. Sedaj so si pa 25 17 | Mislili bodo, da si zamorska Afričanka in nizka služabnica na dvoru... ~ 26 1 | baje semkaj iz Dalmacije in Albanskega. Pri reki Soči so krenili 27 8 | trenutku mu nehote stopi Almirina podoba pred oči. Bila je 28 5 | Miklove hiše je vodila mimo Almirinega doma. Nobeden naših nočnih 29 9 | radostni in veseli, pripeli k Almirinemu domu, jim je rekla njena 30 10 | notranjo slutnjo in strah pred Almirinim maščevanjem. ~Še ob polnoči 31 8 | glas junaškega mladeniča Andreja, ki je bil prejšnje dni 32 17 | Vas je poslal moj rešilni angel. Bog je uslišal mojo molitev. 33 1 | opoldne in zvečer zvoni k angelskemu češčenju; češ, tedaj naj 34 1 | pa z zlatom obrobljeno "avbo", dekleta pa šapelj. ~Kaj 35 ZgoDod| trepetal naš narod pred azijskim sovražnikom, in turški konji 36 18 | poprej, starim jezičnim babnicam pa je zavezala jezike s 37 15 | turškega plena in vrgel gorečo baklo vanj, da ga zažge. Pa le 38 8 | pri cerkvi sv. Jakoba. ~Bali so se iti na svoj dom. Sklenili 39 17 | planjave proti severu v balkanske gore... ~V cesarski palači 40 17 | svojega življenja. Z živimi barvami je slikal sivolasi mož krvave 41 1 | zlatom obšita, krilo pa modre barve in iz dragega sukna. Okoli 42 17 | Lice si pobarvaj s črno barvo! Mislili bodo, da si zamorska 43 13 | nad Mirkovimi odločnimi be sedami. ~"Vrzite njega, 44 17 | pripravljala na tajni ponočni beg. Marko sam je vse priskrbel, 45 4 | pridrvi v najbolj divjem begu četa janičarjev mimo nas. 46 4 | sem bil srečno prišel iz Belega grada domov," je sklenil 47 16 | vojski proti Turkom pri Belem gradu. A tam se je moral 48 17 | krvave boje s Turki pred Belim gradom. Opisoval je pogumnost 49 7 | Tresoglav drugo jutro v Beljak. Ondi misli pričakati sovražnika, 50 3 | svojim posestvom. ~Lepa, belo zidana hiša Miklova je bila 51 1 | ustavili in oblegajo tam vojsko benečansko. Na daleč okrog so že vse 52 18 | prisedla za peč k drugim beračem. Nihče je ni spoznal, ne 53 18 | ob tej priliki tudi mnogo beračev v Svetnah. ~Ob pot in cesto, 54 18 | poslušate besede neumne beračice! Pojdimo v cerkev!" ~Pri 55 9 | konec: ... Neznana podoba v beraški, raztrgani obleki se mu 56 18 | ni nihče; saj je bila po beraško oblečena in začrnelega lica, 57 9 | svojemu ženinu. ~Na licu se ji bere nekak notranji strah, a 58 13 | Mirko izpregovoril niti besedice. Tudi pogledal ni nikomur 59 10 | njenega vrta zdirja kakor besna pošast nočni jezdec. ~Skrbno 60 15 | goreti. Tedaj pa so Turki, besni in razjarjeni, razsekavali 61 11 | ti ne veš pomagati, moram bežati v gore, da si rešim življenje, 62 4 | bolj navdušeni, uderemo za bežečimi Turki; šele nočna tmina 63 11 | Tri dni in tri noči se že bijejo Turki z Rožani na Gradišču, 64 1 | Rožeka, iz Št. Ilja, iz Bilčovsa, iz Sveč, iz Podgorja in 65 ZgoDod| 1396, zadnjikrat pa so se bíli Slovenci z njim l. 1596 66 1 | da ne bo več rastla niti bilka na njem. ~Kuga in lakota 67 5 | Bil je Mirko. Almirine bistre oči so ga zagledale že od 68 7 | Tu ni mogla vsa ženska bistroumnost pomagati Almiri. ~S krvavečim 69 2 | srce mu je jelo hitreje bíti; hud strah ga je obšel, 70 13 | počasi poveljnik. "Le eno bitje ima še v sebi moč, da utegne 71 16 | ločiti od njih. V najhujši bitki z janičarji so ga ranili 72 17 | sobe, kjer je mislil, da biva nesrečna žena. ~Marko pa 73 8 | blizu šest sto. Ponoči sem bival v njihovem taboru. Videč 74 15 | sicer poslopji, kjer sta bivala Almira in Mirko, to je hiša 75 1 | molitev in si poiskali nočno bivališče. Le ubo gi človek še ni 76 1 | Gradišče". In dva kmeta, ki bivata ob vznožju griča, spominjata 77 17 | govorili pesjani: ~"Tu je bla, tu je ni... ~krščanski 78 18 | prosil, da ji ohraniš tudi ti blag spomin. ~ 79 13 | najsrčnejšo zahvalo za njegove blage besede. Šele zdaj se Mirko 80 3 | zaupnega, nič mirnega, nič blagega nisi videl v Almirinih očeh, 81 16 | kristjanke, ki je edino v blagodejnem spanju našla mir in pokoj. ~ 82 11 | Proti polnoči je začel blagodejni, toliko potrebni dež padati 83 8 | se je zazibala zno va v blagodejno spanje. ~Le Mirko ni mogel 84 11 | pridejo kristjanski tabori z blagom in ljudmi vred v kratkem 85 1 | naj prosijo kristjani za blagoslov in srečo proti sovražniku 86 2 | in prosi pod milim nebom blagoslova zanj in za njegovo nevesto. ~ 87 4 | materi pa prosijo Boga, naj blagoslovi zvezo njihovih otrok. ~Zalika 88 18 | veselili Zaline rešitve in blagrovali njen prihod. Le Almira se 89 9 | nad novima zakoncema in ju blagrovalo, ko sta se vračala kot mož 90 9 | šele proti jutru zazibalo v blažene sanje. ~Sanje, ki jih ima 91 16 | kjer je klicala na glas blaženo Marijo Devico na pomoč. ~ 92 5 | tista blaga ljubezen, ki blaži srce in povzdiguje dušo, 93 3 | Almirinih očeh, a ravno to je blažilo in povzdigovalo lepoto ponižne 94 13 | sebi. Pri tem pa je postal bled kakor smrt. Tedaj so spoznali 95 5 | mesec ni več razlival svoje blede svetlobe po valovitem žitnem 96 11 | se ulijejo ubogi Zali po bledem licu. Glavo nasloni v dlani 97 9 | se je zasvetilo orožje v bledi mesečini. Bila je turška 98 7 | Kaj ti je, Almira, da tako blediš?" jo vpraša oče, prišedši 99 7 | se je umaknila mrtvaški bledobi. Oči so se udrle v globino 100 4 | zmenimo se kaj! ~Hudi časi se bližajo, dragi moji. Treba je, da 101 18 | načuditi videč, da liže Kastor bližajoči se beračici roke in prste. ~ 102 18 | kdor se je le od daleč bližal Serajnikovi hiši. ~Na Mirkovem 103 18 | za nevesto Almiro; zakaj bližala se je ura, da gredo v cerkev 104 16 | Tudi šesto leto se je že bližalo h koncu, ali o Miklovi Zali 105 17 | težkočah in velikem trudu na bližnje obzidje, odtod pa ven v 106 5 | Morda je izpodil mačko iz bližnjega grmovja, ali pa je v vrtnem 107 8 | ni blizu sovražnika. Le bližnji sosedje so šli na večer 108 15 | kolikor mogoče pomagali svojim bližnjim. Oče Serajnik in Mirko sta 109 11 | mogočno narastel ter si je bobneč delal pot med ostrimi skalami. ~ 110 11 | vrtoglavi prepad. Grom je bobnel zamolklo med pečinami in 111 11 | nedolžno žrtev. Med gorami bobni grom in njegov glas odmeva 112 6 | starčka, za svojega voditelja! Bodite prepričani, moj Mirko bo 113 5 | v vrtnem zatišju zapazil bodljikavega ježa, svo jega znanega sovražnika. 114 2 | višavah je uslišal mo litev bogaboječega starca; zakaj sina so ganile 115 12 | kristjanov določena. Vse bogastvo na Gradišču je prišlo Turkom 116 15 | da dojde domov, obložen z bogastvom, zdrav in vesel. V svoji 117 16 | je bila naša Zalika v tem bogastvu in tej krasoti tudi srečna 118 18 | čudo! Pomenkovali so se o bogatem ženinu Mirku in o srečni 119 ZgoDod| nekaznovan odnesel pete. ~Bogati plen in počasnost naših 120 18 | za to gostijo. Še večja bogatija in potrata se je videla 121 3 | tisti, ki je izposojeval, bogatil ob kmetovih žuljih. ~Zaradi 122 2 | razprostira lepa, majhna ravnina z bogatimi travniki, gozdi in paš niki. 123 16 | dal. Bili so pohlevni in bogoslužni; nesreča jih je storila 124 16 | niso močno ob čutili teh bojev v deželi. Do Gradišča ni 125 11 | na Gradišče, kjer se je bojeval njen mož. Nobenega poročila 126 8 | si, da se hočejo s Turki bojevati do zadnjega vzdiha." ~"Kaj 127 12 | klic, jok in stok. Strašen bojni hrup se vzdigne vzadi za 128 16 | nesrečno, tožno življenje glo boko doli v Turčiji, v prestolnici 129 16 | strašila grozne smrti, niti bolečih muk. Odločno je odvrnila 130 13 | potočila po licu. ~Strašna bolečina je prešinjala njegovo srce. 131 4 | žaluje, in poznal njeno bolečino. Z lepimi besedami jo je 132 16 | šteti. Vedno bolj in bolj je bolehal in slabel. Naposled se ga 133 16 | zadnji turški vojski kaj hudo bolehati. Neskončno ga je pekla v 134 11 | zavarovan. Stražijo ga le bolehni, sivolasi starci in matere 135 7 | hotela zadušiti notranjo bolest. Hipo ma pa ji je oko zažarelo, 136 7 | strašne muke, ki trpi v svoji bolesti!...Zakaj majate z glavo? 137 15 | in znali. V teh mukah in bolestih pa je bil, čemur se ni čuditi, 138 17 | gozdih in gorah puste dežele bolgarske. Povsod so ju zasledovali 139 17 | došla v velik gozd v deželi bolgarski. Tu sta se hotela skriti. 140 14 | tiho: ~"Tukaj v srcu me boli, mati. Meni je, kakor da 141 14 | tako moj otrok kakor Mirko. Bolje je, da eden živi, kakor 142 4 | srca. Zdaj vem, da ni zame boljšega dekleta od tebe in da ni 143 17 | deželi. Sedaj grem k novemu, boljšemu življenju. ~Na tehle rokah 144 12 | tovariše je odločil poveljnik boljši usodi. Le njim je še od 145 9 | njena mati, da je Almira bolna; naj ji tedaj ne zamerijo, 146 6 | otroke, sivolase starčke in bolnike. Vse drugo mora na Gradišče 147 7 | dostikrat v svojih strastnih borbah, "če ugonobim Mirka? Njo, 148 13 | prvi spoznal Mirkovo srčno borbo in spregovori takole: ~" 149 1 | na njegovem me stu visoki bori in smreke. Sedaj ni o grajskem 150 6 | nekdaj res hraber in pogumen borilec. Šel sem bil s sosedom in 151 12 | Ko pa vidijo kristjanski boritelji, da je njih poveljnik zadet, 152 1 | brez pomoči zunaj v njegovi borni koči. In če je došel potem 153 13 | govorili njemu razumljiv bosenski jezik, in tako izve vse, 154 13 | hrvatskosrbskem jeziku. Bil je iz Bosne doma. Mirko in drugi so 155 ZgoDod| tisoč mož je pobegnil v Bosno. ~Ta pogumnost je bila Turka 156 4 | potolažiti rekoč: ~"Kaj boste zdaj žalovali! Moj prijatelj, 157 11 | oče! Začeto delo morava in bova dokončala. Vem za skrivni 158 16 | storila še bolj ponižne in po božne, nego so bili poprej. ~Pri 159 17 | pride k njej. Tako je vsaj brala na listu. ~Polna upa in 160 18 | Koroškem. Ako prideš, dragi bralec, kdaj v tisti kraj, oglasi 161 1 | vojske ni bilo tedaj, deželne brambe tudi ne, graščaki pa so 162 8 | vztrajno bojevali s Turki, braneč si življenje in posest. ~ 163 11 | sama k Mirku na Gradišče. Branila sem ji sicer, po rečem nato, 164 17 | oživljen, od svoje drage bratične. ~Drugi dan sta se skrivaj, 165 17 | pozneje podaril njegovemu bratu Miklu zato, ker mu je bil 166 8 | zdaj gorijo po dolinah in brdih posamezna poslopja in rdečijo 167 3 | ni mogel obetati nič do brega. ~In res, Tresoglavovo prijateljstvo 168 10 | ki ga je obhajalo do te brezbožne, nekrščanske rodbine. ~" 169 14 | kakor da bi bila mrtva, brezčutna stvar. ~Na tretje vprašanje 170 13 | kačje po šasti sikati iz brezna proti sebi. Pri tem pa je 171 11 | načrtu, gledajoč v temno brezno pod seboj: ~"Tu je najgloblji 172 ZgoDod| kraje, kjer je samolastno in brezskrbno ropal in plenil. Najhujše 173 10 | svatovska družba zbeži kakor brezupna iz hiše pod milo nebo. Ženske 174 1 | Boga pomoči in sreče proti brezvernemu Turku. Že sv. oče Kalist 175 18 | rešila sebe in ubogega kmeta brezvestnih oderuhov za sedaj in tudi 176 15 | izdihnil duše pod njegovim bridkim mečem, je prišel v sužnost. 177 12 | mimo njiju, toda nista se brigala za turško orodje. Zaupala 178 5 | njena kri. ~Kakor plamen, ki bruhne hipoma skozi streho in objame 179 13 | srce, kakor more to storiti brušen meč. ~Dolgo ni Mirko izpregovoril 180 14 | zdaj se ni mogla Almira več brzdati v svoji hudobiji in strasti. 181 17 | so po cele noči jahali na brzih turških konjih ter iskali 182 2 | paš niki. Tu raste tudi bujno žito, pšenica, rž, ječmen 183 18 | misleč: Kaj le pomeni toliko čakajočega ljudstva? ~Nato je ubožica 184 12 | vražnik je zopet vestno čakal na pravo priložnost in ukaz 185 11 | prošnji. Težko je namreč že čakala priložnosti, da bi bila 186 17 | strežaji tisto jutro dolgo čakali, da vstane lepa služabnica 187 18 | Okoli cerkve sv. Jakoba je čakalo že mnogo radovednega ljudstva 188 17 | in trdno spanje. Ali njih čakanje je bilo zaman. Žena se ni 189 8 | Vam pa, dragi možje, poro čam sledeče: ~Po Štefanovem 190 18 | kot berač; raztrgan in raz capan je prosil miloščine od hiše 191 ZgoDod| globoke Turčije, iz mesta Carigrada. ~Ta ljudska pravljica in 192 16 | že zlatilo visoke kupole carigrajskih mošej, ko se je Zala prebudila 193 12 | najpripravnejši dar tvojemu veli kemu carju in gospodu." ~"Ugodim njeni 194 10 | zvezde so obsevale zemljo. ~Čaroben je bil ta pogled v nočno 195 1 | Po molitvi je nastala čarobna tihota. Zvonovi so utihnili. 196 16 | celo bal, kakor pregrešne čarovnice. ~Nehote se mu je vsiljevala 197 3 | šegava; Zalika pa bolj resna, častitljiva in dostojna. Zaliki je dajalo 198 14 | obstal je pred njeno veliko, častito postavo. Dolgo ji je gledal 199 8 | Izgovorivši nagne utrujeni tovariš čašico pelinovca, da se malo okrepča, 200 10 | kmalu zave. Nato izpije čašo vina in, naslanjaje se ob 201 3 | jel dvomiti nad Zalikino čednostjo in njeno zvesto vdanostjo. 202 14 | nanj, zdr gečejo vsi na celem životu: zraven njega je 203 17 | imejta pokrito z zeleno celino! ~Ako hočeta priti domov, 204 ZgoDod| Slavonijo in na Štajersko do Celja. Ker se ji pa ni žalibog 205 ZgoDod| Podjunski dolini do mesta Celovca in Rožne doline. ~Žalostni 206 1 | ki jo najdeš takrat med Celovcem in Beljakom, bo nosila zlat 207 15 | mukah in bolestih pa je bil, čemur se ni čuditi, nesrečni mladenič 208 14 | tabora, ker si po turško oble čen. Kaj nam boš povedal novega? 209 2 | pridelkov, a seveda po najnižji ceni. Mojega mejaša in prijatelja 210 6 | oblegali njih tabore. Drago cenosti in denar, kar ga še kdo 211 3 | mamica povabila k sebi na ve čer, da ji sami doma ne bo predolg 212 1 | pri vinu in žganju. ~Taki cerkveni shodi so imeli takrat mimo 213 1 | praznikom. Ni bilo na Slovenskem cerkvice, posvečene sv. Petru in 214 18 | radovednega ljudstva na svate. V cerkvini bilo nikogar. Le tam pri 215 9 | poveljnik si je pridobil pri cesarju najvišjo naklo njenost in 216 18 | nekaj let pozneje zaradi cesarskega ukaza izgnala vse žide, 217 16 | in ropa, je bil došel v cesarsko mesto. Podariti je imel 218 1 | dobrih deželnih in državnih cest niti železnic, hoditi koroški 219 9 | še ni vodila nobena širja cesta in sovražnik je tudi mislil, 220 8 | preveč oddaljen od glavne ceste in zelo odročen turški vojski." ~ 221 11 | ki je bila na straži ob cesti, proti Gradišču in zdirja 222 10 | preži sva vendar ostala. Ob cestnem grmovju sva privezala vsak 223 13 | najbolj ustavljali našim četam, bom pa takoj umoril tu 224 12 | visoki poveljnik!" ~Turški četnik se je zavzel nad tako odločnimi 225 9 | za kažipota. Ali svojim četnikom je ostro zaukazal, da ne 226 14 | trpeti, da bi Zalika objela, četudi v ječi, svojega ženina Mirka 227 3 | narodno slovensko nošo: lepe čeveljce, bele nogavice, kratko modro 228 1 | kratke irhaste hlače in čevlje z visokimi golenicami. ~ 229 1 | zvečer zvoni k angelskemu češčenju; češ, tedaj naj prosijo 230 4 | potožila svoje gorje in na čigar prsih bi si ohladila in 231 7 | spremenilo. ~Vso prejšnjo čilost in čvrstost so ji vzeli 232 6 | je več v mojih udih one čilosti kakor nekdaj, niti one gibčnosti, 233 4 | Z združenimi močmi uni čimo nekaj turških ladij in pridemo 234 1 | glasu, je spoštovala in čislala vsa soseščina tudi njegovega 235 16 | hotela. Bila je bogata in čislana. ~Ali pa mislite, da je 236 16 | Davorinova pamet je bila sedaj že čista in jasna. Zopet se je vsega 237 18 | vsa začudena nad nesrečnim človekom. Objame ga in poljubi s 238 10 | pozabili na vsakdanje skrbi in človeške nezgode. ~Pozabili so, da 239 2 | dol v klet ali dvorano; človeškemu srcu se je dozdevalo, kakor 240 14 | hodnik, se spotakne nad človeškim truplom in pade čezenj. 241 2 | naenkrat ju ustavi velik, črn pes, ki zalaja hudo nad 242 7 | hram. Trenutek še in po črnem nebu švigne blisk kakor 243 3 | kaj lepo pristajali bolj črnikastemu obrazu, ali v vsem se je 244 5 | pokrilo karavanško pogorje s črnimi oblaki. Zvezde so izginile 245 ZgoDod| povesti sem skušal naslikati črtico iz najžalostnejše zgodovinske 246 4 | skrita v tej podobi. Hrani in ču vaj jo kot največji svoj 247 17 | Starček pa strmi in se čudi. Neverjetne se mu dozdevajo 248 17 | dragemu Mirku!" ~Zalika se je čudila nad spremembo sivolasega 249 15 | taboru. ~Še bolj pa so se čudili sosedje nad mrtvecem in 250 11 | ta se je prestrašila te čudne prikazni: Almira je bila 251 9 | Tresoglava med gosti, se ni zdelo čudno nikomur. Vedeli so vsi, 252 17 | pobožnem menihu Kapistranu in o čudotvorni njegovi podobi Matere božje. ~ 253 2 | skrivnostno moleli v nebo. Čudovita tihota je zavladala na Gradišču. 254 4 | božja moč nam je pomagala. S čudovito hrabrostjo smo zagnali Turka 255 4 | boju za sveto vero. ~Ali čuj, Zalika, kaj se je zgodilo! ~ 256 17 | sobo, iz katere se navadno čuje jok in stok, naj ostro pazi! 257 16 | molitve njene niso razumeli. Čuli so le glasove, a njih pomen 258 11 | na skale in glasno se je čulo njegovo padanje. Iz globočine 259 8 | Le kruti sovražnik nima čuta, ne srca; pustoši in uničuje, 260 11 | brez očeta. Posebno zdaj se čutim nesrečno in zapuščeno, ko 261 17 | straža. Zamolklo so doneli čuvajevi koraki po mostovžu, skrivnostno 262 8 | truda. ~Nad njimi pa je čuvalo nebo in neštevilne zvezdice. 263 14 | izročil Strelec sam, da ga čuvamo v svojem zatišju. Na ta 264 8 | dobro opazovati in jo vestno čuvati, če se utaborimo pred Turki," 265 16 | Kakor ti umira najlepša cvetica, če jo iz domače zemlje 266 17 | življenje je bilo podobno cvetlici, ki usahne in ovene, ako 267 1 | njih sredi so stala mlada, cvetoča dekleta s povešenimi očmi, 268 3 | ženska lepota je podobna cvetoči, nežni rožici, katero slana 269 18 | začne se dobrikati tujki ter cvili in skače okoli nje od samega 270 17 | novo življenje. Čutil se je čvrstega in čilega mladeniča, kakor 271 7 | Vso prejšnjo čilost in čvrstost so ji vzeli notranji dušni 272 11 | Njegove lastne besede mi dado moč in oblast nad njim in 273 3 | častitljiva in dostojna. Zaliki je dajalo visoko čelo nekaj vzvišenega 274 18 | in je odvrnila: ~"Kdo ti daje pravico, zahtevati kaj takega 275 6 | hleve v taborih. Te jim naj dajejo mleka, ako bi Turki dalj 276 6 | dajejo mleka, ako bi Turki dalj časa oblegali njih tabore. 277 1 | korist svojim vaščanom in daljnim sosedom. Pri njem so iskali 278 1 | Prišli so baje semkaj iz Dalmacije in Albanskega. Pri reki 279 16 | pri njem. ~Toda več se ni dalo dokazati. Zatorej sta obadva 280 18 | priliki poklanjala majhnih darov. ~Le nesrečni mladenič Davorin 281 9 | sužnice, manj zale pa je daroval dvornikom v znamenje svoje 282 6 | vdanost, ki ste jo ves čas darovali meni! Če vas veže do mojega 283 6 | njihove otroke in žene hoče darovati vse svoje moči in, če bo 284 16 | sultan je bil vesel tega daru. Zala, njegova nova služabnica, 285 14 | pristavi osorno Almira. "Daruj svoje življenje za Mirka, 286 14 | poklonila svoje srce. Almira daruje lastno življenje za svojega 287 14 | Mirkova, katero želiš, da jo daruješ svojemu gospodu. Mirko in 288 6 | vas prosim, ljubi sosedje, darujte tudi mojemu nasledniku tisto 289 1 | ne le desetine in drugih davkov, temveč jim je moral tudi 290 14 | opogumila ter korakala z Davorinom dalje po podzemeljskem hodniku 291 16 | še temen in meglen. Toda Davorinova pamet je bila sedaj že čista 292 14 | Serajnika, omedlelega v Davorinovem naročju, se je zgrudila 293 14 | mladenič Davorin. ~Naznanilo Davorinovo je kar pretresalo Mirkovo 294 7 | poročil z Zalo, to nič ne dé," nadaljuje oče. "Turki 295 5 | pokrije nato zemljo in nebo. Debel dež jame padati. Huda ploha 296 1 | pruštof". Rdeč oprsnik z debelimi srebrnimi gumbi mu je pokrival 297 11 | Tam so zatočili dolgo in debelo tramovje na Turka, da je 298 5 | lipo. ~Ondi se nasloni na deblo in pričakuje Mirka, ki se 299 ZgoDod| zavod. In tu je krščanska deca pozabila na svojo vero in 300 ZgoDod| zgodilo tudi z "Miklovo Zalo". Dečke pa so dejali v poseben vojaški 301 ZgoDod| baje tudi 500 deklic in dečkov. ~Pozne je se je bilo res 302 13 | njega in tovariše jutri dejal ob glavo. Naj spozna, kako 303 ZgoDod| Miklovo Zalo". Dečke pa so dejali v poseben vojaški zavod. 304 12 | šotor. Ob glavo ga hoče dejati, ako se obotavlja izpolniti 305 3 | svojo varovanko, Zaliko. Dekletce se je lepo razvijalo in 306 1 | pogovarjanja med fanti in dekleti, kakor ga dandanes tolikokrat 307 2 | žensko in mlado, začrnelo deklino. ~Najprej je kramaril v 308 13 | okrog njega. Tema se mu je delala pred očmi. Groza ga je obhajala, 309 18 | Svetnah in Rožni dolini so delali medtem velike priprave za 310 8 | pridno gibali roke. Vse je delalo, kolikor je moglo. Na večer 311 1 | me učili moj oče in tako delam tudi sam. In to je najboljše. 312 8 | maščevati ali nam sploh sitnobe delati v taboru!" ~Med temi besedami 313 15 | A kar naenkrat zavpijejo delavci vsi prestrašeni. Glejte 314 15 | so mu odvzeli Turki ves delež od plena in povrh so mu 315 17 | maši in v cerkev. S teboj delim vso tugo in žalost. ~Zatorej 316 6 | Rožanje niso prenehali z delom, dokler ni bilo vse pripravljeno 317 12 | Gradi šču. ~To neumorno delovanje so seveda opazili kmetje 318 8 | ali na njivi svoj skrivni denarni zaklad, da ga reši pred 319 17 | tudi za nesrečno ženo in dere za njo do reke Donave. ~ 320 15 | teža je bila prevelika. Deroča voda je preplavila nekaj 321 17 | visoko gori v planinah, ob deroči Dravi in Savi stanuje moj 322 8 | skrivni namen. Saj se mi vse deseterno poplača!" ~Rožanje so kaj 323 1 | takrat terjali od kmeta ne le desetine in drugih davkov, temveč 324 4 | zibeli, jaz pa od majhnega, desetletnega Marka. Tvoja mati je žalovala, 325 10 | Deseto poglavje ~Pri Serajniku 326 15 | naglici so si stesali Turki iz desk in brun mnogo ladij in brodov. 327 3 | je bil odslej tako rekoč desna roka in edina podpora Miklovi 328 5 | deklici, se oklenil njene desnice in jo spremljal domov. ~ 329 9 | Deveto poglavje ~Ko se je jelo 330 16 | pisemce. Sam Bog in Marija Devica me hočeta rešiti iz grozne 331 3 | vzdrževala Zalina lepota in njena deviška čednost. ~Prišel pa je dan 332 17 | njej idita proti tistim deželam, od koder teče voda! Nato 333 ZgoDod| mnogo oprav ka, domači deželni knezi pa so se zavarovali 334 1 | časih, ko še ni bilo dobrih deželnih in državnih cest niti železnic, 335 11 | potrebni dež padati in nato je deževalo vso noč in ves naslednji 336 11 | Serajniku in mu rekla: ~"Deževati je jelo. Idite pod streho 337 11 | bo v tako strašni temi in deževni noči sovražnika blizu. Saj 338 11 | Almira ni iskala pred hudim dežjem zavetja. Šla je tja na rob, 339 16 | trpljenja. In tako je bilo tu di z nesrečno Zaliko. ~Ni še 340 17 | spravim iz teh zaduhlih zi din. Iztrgal te bom iz mehkužnih, 341 ZgoDod| in še druge vasi, potem dirja na ižansko polje, v Mateno, 342 4 | je zašel ponoči, ko smo dirjali za sovražnikom, med turške 343 13 | poveljniku. "Najkrutejši divjak bi ne silil na kaj takega, 344 ZgoDod| dežele. V prihodnjih letih je divjal na Dolenjskem, kjer je razrušil 345 4 | enkrat pa pridrvi v najbolj divjem begu četa janičarjev mimo 346 ZgoDod| borilo naše ljudstvo proti divjemu neverniku. Poglejmo si v 347 11 | pripravi na krvav boj z divjim sovražnikom. ~Pol ure kasneje 348 15 | Davorin se je dolgo boril z divjimi valovi peneče reke Drave. 349 17 | je ni... ~krščanski duh diši." ~Strašno težavna in nevarna 350 11 | bledem licu. Glavo nasloni v dlani in jame zopet moliti, da 351 3 | navidezno ter ne izvira iz dna njenega srca. ~Take besede 352 7 | toda vem za pomoč. V nekaj dneh pridejo Turki v našo deželo. 353 3 | sicer med njima, ali po hla dnem in redkem občevanju so sklepali 354 11 | umirali od žeje v vročih dnevih. ~V temi in plohi je zapustila 355 8 | dolino in še odvračala od nje dnevno svetlobo. Zdelo se je, kakor 356 7 | Mirno je tekel potem dan za dnevom. O Turkih ni bilo nič več 357 11 | je gotov..." ~Viharnemu dnevu je sledila temna noč. Črni 358 1 | imeli za vrednega nasle dnika svojemu očetu. Vpliv Serajnikov 359 ZgoDod| Petrinji ob reki Kolpi. Dolga doba dveh stoletij zavzema torej 360 1 | katerih je krasna Rožna dolina dobila svoje ime. ~V začetku 14. 361 12 | Meni se dozdeva, da bodo dobili Turki Gradišče v svojo oblast. 362 13 | mučijo! ~Prepričan sem, da dobimo na tak način Mirkovo nevesto 363 12 | skrit. ~Ali glejte, oče, da dobite Mirka in najodličnejše kmete 364 1 | Serajnik daleč v okolici na dobrem glasu, je spoštovala in 365 3 | nagiblje k hudemu kakor k dobremu. Tej občečloveški slabosti 366 2 | roke in rekel: ~Oče, moj dobri oče! Vaša želja mi je bila 367 1 | starih časih, ko še ni bilo dobrih deželnih in državnih cest 368 18 | priku piti. Mladeničem se je dobrikala kakor poprej, starim jezičnim 369 ZgoDod| je tudi sam okoristil z dobrimi lastnostmi naših očakov. ~ 370 18 | pokopati izdajalko. Ali dobrosrčna in usmiljena Zala je prosila 371 4 | Goreče poljubi svojega dobrotnika in se mu zahvali za veliko 372 ZgoDod| ZGODOVINSKI DODATEK ~V objavljeni povesti sem 373 15 | izvoziti kamenje na prosto. Dodobra so že bili razgrebli kup 374 15 | papir popisane so strašne dogodbe tistih časov; pa tudi med 375 ZgoDod| o Miklovi Zali, ki se je dogodila l. 1478, ko je bil najgrozovitejši 376 17 | drugemu, a naposled tudi dogovorila, kako in kdaj bosta poskusila 377 15 | Ali namesto turške čete so dohiteli le Davorina, ki pa je bil 378 11 | kar se ga shranjuje ondi. Dohod je sicer težak, ali tabor 379 15 | dolino. Upali so, da jo še dojdejo ter ji odvzamejo plen in 380 17 | Sofije v Carigradu, ko dojdeta naša znanca srečno izven 381 16 | sužnico svojemu sultanu v dokaz in znamenje velike pozornosti. ~ 382 15 | na Gradišče. To je bilo dokaza dovolj, da je bil Tresoglav 383 18 | Almiro. ~Zala in Davorin sta dokazala pregrešno izdajstvo nje 384 18 | mrtva njegova prva žena? Dokažite mi to!" ~Nihče ni seveda 385 11 | Začeto delo morava in bova dokončala. Vem za skrivni podzemeljski 386 ZgoDod| prihodnjih letih je divjal na Dolenjskem, kjer je razrušil Zatično 387 ZgoDod| tolkačem in poratom, z dolgimi žeblji obitim, storiti uspešnega 388 17 | se ozreta po mestu svoje dolgoletne sužnosti in svojega trpljenja. 389 7 | mlado deklico huje nego dolgotrajna bolezen. ~"Kaj ti je, Almira, 390 2 | obresti. Ker mu pa niso mogli dolgov plačevati v gotovini, je 391 9 | obeta Turkom v tej rodovitni dolinici. Tudi drugih dragocenosti 392 6 | sv. Jakoba. ~To so bile določbe za vso okolico. ~Pri živahnem 393 12 | je bila usoda kristjanov določena. Vse bogastvo na Gradišču 394 11 | kristjanom. Vsako noč je določeval straže, ki so imele paziti, 395 15 | več plena, nego so mu ga določili Turki. Natihoma je znašal 396 8 | kakor se je bilo to sprva določilo?" ~"Jutri bomo imeli gostijo, 397 6 | vedno najimenitnejši del, ki določuje s svojo pametjo, kaj naj 398 10 | vodja vseh Rožanov. Tvoja dolžnost je, da greš in pomagaš rešiti 399 8 | Ptiči so peli jutrnjo pesem. Domača perutnina, kokoši in petelinčki, 400 16 | želi in govoriti z njo v domačih, slovenskih glasovih. ~Skrivši 401 8 | hrane. ~Hlapca ali drugega domačina še ni bilo pokonci, ko je 402 11 | svitu rešiti sebe in svoje domačine na Gradišče ali pa v tabor 403 9 | Praznično so bili opravljeni domačini in tudi posli. Od blizu 404 5 | za njo kar nemirna noč. Domišljala si je po današnjem pogovoru 405 5 | pod milim nebom razburjena domišljija. A kar naenkrat jo je vzdramil 406 18 | raztrgani, tuji obleki. Ko pa je domolila, se je napotila tudi ona 407 ZgoDod| vztrajnost v veri in vaše domoljubje, le vaš pogum in vaša hrabra 408 ZgoDod| se odrekel svoji veri in domovini; ali junaški slovenski očetje 409 3 | si ne pridobi v kratkem domovinske pravice. Zatorej si je prilastil 410 17 | ženo in dere za njo do reke Donave. ~Zalika se vrže vsa obupana 411 6 | žene in otroci so pomagali donašati, kar je bilo potrebno pri 412 18 | pred nevesto in ženina, z donečim, zapovedujočim glasom veleč: ~" 413 18 | Bilo mu je, kakor da bi mu donel glas njegove mrtve žene 414 17 | nova straža. Zamolklo so doneli čuvajevi koraki po mostovžu, 415 18 | srebrnih strun, vrisk in petje doni iz Serajnikove hiše. Vse 416 16 | so ji stregle, strežaji doprinašali, kar je hotela. Bila je 417 13 | in jedli so, kar jim je dopuščal želodec. Vinjeni so si dali 418 7 | želj." ~"A z dejanjem hočem doseči, kar sem prisegla tisto 419 6 | jih je že hotelo opustiti dosedanje delo na Gradišču in v Podgradu, 420 2 | razločno: ~"Ko je ta tujec dospel v Podgrad, ni nihče vedel, 421 15 | srpana imenovanega leta je dospela glavna turška vojska od 422 14 | oči, ker so tako srečno dospeli na Gradišče. ~Nato se približata 423 17 | Hodeč proti njenemu izviru, dospeta v svojo domovino!" ~S srebrom 424 3 | bolj resna, častitljiva in dostojna. Zaliki je dajalo visoko 425 2 | zvesto srce so najboljša dota vsakemu dekle tu. ~Dalje 426 18 | Davorina! Nihče naj se ju ne dotakne, tudi ti ne, Almira! Tu 427 17 | Čas Markove straže je dotekel in on se je ločil, navdušen 428 14 | Štirinajsto poglavje ~Preden je dotekla ura polnoči, je že klical 429 6 | zgradbi. Od vseh krajev so dovažali kmetje kamenja in pesek, 430 13 | njega pa nihče ne vidi. ~Dovedejo Mirka s tovariši, vklenjenega 431 14 | je po glasu spoznal in mu dovolil, da se približa skalnati 432 14 | svoje plačilo!" ~"Ako mi dovoljuje tvoja milost, te prosim, 433 4 | srečno bodočnost. Danes sem dovršil svojo nalogo, odslej pričakujem 434 17 | se čudi. Neverjetne se mu dozdevajo govorjene besede. Vstane, 435 ZgoDod| najbrž l. 1493. Unrest je sam doživel te boje in nam obširno poroča 436 15 | turška vojska, katero so doživeli nesrečni Slovenci na Koroškem. 437 17 | te bom v naročje tvojemu dragemu Mirku!" ~Zalika se je čudila 438 3 | zlatom obšito, na glavi pa dragocen šapelj, izpod katerega so 439 15 | globoko klet na gradu najbolj dragocene stvari. Hotel se je dobro 440 7 | nogami nočnih potnikov in dramila ti ho spanje trudne prirode. ~ 441 16 | prišel v Carigrad, kjer je oz dravel in naposled postal služabnik 442 16 | da je najbrž v penečih dravskih valovih našla svoj grob. 443 12 | skrivališča, ne da bi jo dremajoči stražnik opazil, in se splazila 444 7 | moram usahniti kakor mlado drevesce na vrtu, če mu črv izpodgrize 445 17 | ali reko in se skrila pod drevesne korenine, so izgubili pesjani 446 17 | počivajta, stoječa v vodi, pod drevesnimi koreninami, ki rastejo ob 447 13 | kakor listje na košatem drevesu, če vihar privrši. Le Mirko 448 3 | oddaljena; visoko sadno drevje jo je obdajalo. ~Zalika 449 ZgoDod| 1469 nad Slovence. Divja drhal požge mesto Kočevje in še 450 17 | starke ter ušla tolo vajski drhali. ~Po cele noči sta tavala 451 3 | moškega. Njeno veliko mo dro oko je gledalo mirno in 452 17 | kristjana, in raztrgajo na drobne kose. ~Tudi jaz sem bila 453 11 | žarečimi kleščami trgal drobovino. Preklinjala je neobčutni 454 2 | zaupno, toda v srcu misli drugače. Zdaj se nam dela jako prijaznega, 455 11 | odmeva zopet jok in stok, in drugič se sliši ime: Almira! ~Deklici 456 ZgoDod| Državna vojska je imela drugod, zlasti na Nemškem, mnogo 457 17 | Potem plane divja pesjanska druhal tudi za nesrečno ženo in 458 3 | pa je prišel v Almirino druščino, se mu je zopet vzbujal 459 1 | koristi še posebno važnost za družbeno življenje. Bili so tako 460 2 | posestvo. Ali poiskati si moraš družico, ki je tvojega stanu in 461 1 | nevarnost za graščaka in njegovo družino, tedaj se je zaklenil v 462 17 | Ali rešiti jo, to je bila drzna misel, a drznejša še nje 463 17 | to je bila drzna misel, a drznejša še nje izvršitev. Zatorej 464 13 | pogreznila pod menoj, ko bi se drznil teptati božje zapovedi. 465 13 | mučeniško smrt moramo pripraviti drznim kristjanskim psom." ~Mirka 466 18 | spogledajo in začudijo nad drznimi besedami. Mirko se ustraši 467 18 | obtožbe. Almira je hotela drzno tujko že udariti za tako 468 ZgoDod| ni prišel nihče na pomoč. Državna vojska je imela drugod, 469 1 | bilo dobrih deželnih in državnih cest niti železnic, hoditi 470 ZgoDod| naposled vendar vzdramile državo in posamezne kne ze. Vsestransko 471 4 | pogleda rekoč: ~"Zakaj me držiš, Mirko? Saj tako vem, da 472 8 | so potolažile preplašene duhove. Ker pa je bilo prepozno, 473 13 | milosti s kristjanskimi dušami. ~Najbolj pa se je radoval 474 1 | imeli takrat mimo velike duševne koristi še posebno važnost 475 7 | čvrstost so ji vzeli notranji dušni boji. Neukročene strasti 476 4 | Serajnik je spoznal dekličino dušno stanje in precej uganil, 477 4 | ki sem jo bil storil pred dvajsetimi leti." ~Nato vstane sivolasi 478 12 | Dvanajsto poglavje ~Turškega poveljnika 479 1 | po Podjunski dolini. Pred dvema letoma pa so opustošili 480 ZgoDod| našemu ljudstvu. ~Več kakor dvesto let je trepetal naš narod 481 18 | počiti in raztrgati prsi na dvoje. Ob pamet in um jo je spravljala 482 3 | je zopet vzbujal prejšnji dvom in sum. Zapeljivi pogledi 483 4 | svojega življenja sem res dvomil nad tvojo iskreno vdanostjo, 484 17 | zvečer v svoji sobi. Zdaj je dvomila nad besedami v pismu, zdaj 485 3 | Mirkovem srcu. Nehote je jel dvomiti nad Zalikino čednostjo in 486 1 | je ubogi kmet zapustiti dvor in dom; pobegnil je visoko 487 12 | trenil, nastane v gradu, po dvoranah in kleteh krik in klic, 488 8 | ležišča. Na Serajnikovem dvorišču so si že iskali prve hrane. ~ 489 9 | manj zale pa je daroval dvornikom v znamenje svoje naklonjenosti. ~ 490 14 | zahvalo, da mu je rešil edinega sina. ~Hrup in šum pred 491 11 | Enajsto poglavje ~Žalostno je drugo 492 16 | in pokoj. ~Medtem pa so enakomerno hodile turške straže po 493 8 | nami ne sme biti skupaj v enem in istem taboru; sicer bi 494 16 | jim je bil neumeven. ~Le enemu izmed stražnikov so bili 495 8 | Matjaž po imenu, je postal figamož. Ni se ustavljal strahopetcem. 496 2 | oglašala sovi in netopirji so fr frali, iskaje si nočne hrane. 497 2 | sovi in netopirji so fr frali, iskaje si nočne hrane. 498 13 | pred seboj, a nič ga ne gane." ~"Razjezil me je ta pes 499 4 | vidi Serajnik vse do srca ganjene, jih skuša potolažiti rekoč: ~" 500 15 | kamenje in jedel prst, da si gasi žejo in polni želodec. ~