| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Jacob Sket Miklova zala IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
501 14 | glave in se ozrejo nanj, zdr gečejo vsi na celem životu: zraven 502 17 | ter ji naznani stražniško geslo za nocojšnjo noč. Naposled 503 1 | nočno bivališče. Le ubo gi človek še ni miroval... ~ 504 8 | Rožanje so kaj pridno gibali roke. Vse je delalo, kolikor 505 6 | Gradišču so začeli vsi pridno gibati roke. Starci in mladeniči, 506 3 | skladnosti na njej. Bila je gibčna, šaljiva in šegava; Zalika 507 10 | zavrtel z njo v kolobarju med gibčnimi plesalci. Tako je skušal 508 6 | čilosti kakor nekdaj, niti one gibčnosti, ki je potrebna vodji. ~ 509 10 | klicali na pomoč. Njih tožni gla sovi so se razlegali daleč 510 15 | je umiral v temni kleti. Glad je hud gospod. Nenasitni 511 11 | dež je škropil na skale in glasno se je čulo njegovo padanje. 512 16 | njo v domačih, slovenskih glasovih. ~Skrivši napiše majhen 513 6 | med seboj. To je bila ona glasovita "kmetska zveza", ki si je 514 1 | poslušali Serajnika. Majali so z glavami in mu niso hoteli verjeti. 515 ZgoDod| zbrala kranjski in koroški glavar blizu 4000 korenjaških vojakov 516 8 | vzdiguje tu pa tam kodrava glavica. ~Sanjavo in skrivnostno 517 2 | polje! Glej, kako vzdiguje glavice! Kako veselo in ponosno 518 15 | imenovanega leta je dospela glavna turška vojska od Beljaka 519 9 | potem, naj ga peljejo h glavnemu poveljniku, češ da mu ima 520 15 | naprej. Združiti se ima z glavno vojsko v Podjunski dolini. ~ 521 1 | glas zvonov. Prosili so, gledaje z rosnimi očmi proti nebu, 522 18 | gostovanje. Tudi radovednih gledalcev in prežarjev ni manjkalo, 523 3 | šapelj, izpod katerega so gledale njene velike modre oči: 524 17 | tem močneje, čim dlje te gledam, ljuba moja Zalika. Rešiti 525 16 | nesrečno, tožno življenje glo boko doli v Turčiji, v prestolnici 526 8 | pa vendar ne more imeti globljega pomena, ako človek z dekletom 527 13 | vsekale poveljnikove besede globljo rano v srce, kakor more 528 2 | proseče proti nebu in potoži v globokem vzdihljaju svoj žalostni 529 15 | grob. ~Od tistega časa je glodal na Almirinem srcu strašen 530 8 | še ni bilo na planini, so gnali pa stirji na gore. Marsikatera 531 3 | leti po njenem rojstvu je gnalo njega in njegovega brata 532 2 | na razvalinah? Tam, kjer gnezdijo ujede, bo v kratkem naš 533 1 | več nego štiri sto leti ta god s posebnim praznikom. Ni 534 10 | A kar naenkrat utihne godba in vrisk, petje in ples. 535 10 | veselo peli in vriskali. Godci so godli, mladina je pa 536 ZgoDod| neverniki in tu so se takrat godile vse one nezgode in grozovitosti, 537 10 | peli in vriskali. Godci so godli, mladina je pa plesala. 538 15 | bilo našim kmetom kaj po godu, ko jim turški poveljnik 539 2 | nas ljubi, v resnici pa goji njegova duša le sovraštvo 540 3 | spoštovali; mar sikateri je tudi gojil skrivno prijateljstvo do 541 1 | hlače in čevlje z visokimi golenicami. ~Mirko je še edini živel 542 1 | Celo z visokih gor, kakor z Golice, Rožce in Huma so prišli 543 8 | skrije za obleke, katere je gonil lahen vetrič, a kmalu pokaže 544 4 | spodnjega mesta, a potem ga gonili razvneti v tabor. Tu pa 545 1 | reki Soči so krenili proti goram. ~Njenemu toku sledeč, so 546 15 | turškega plena in vrgel gorečo baklo vanj, da ga zažge. 547 10 | srečo... ~Kmalu nato so goreli kresovi na hribih in gričih. 548 15 | tovariši in sosednjimi kmeti s Gorenjskega. ~Tisti dan namreč, ko so 549 ZgoDod| Štajerskem, moril in požigal na Gorenjskem; da, leta 1473 je udaril ( 550 15 | je napotil preko Rožce na Gorenjsko. Ondi je prosil pri kmetih 551 15 | glej čudo! Cerkev ni hotela goreti. Tedaj pa so Turki, besni 552 8 | v prah in pepel. Še zdaj gorijo po dolinah in brdih posamezna 553 6 | ničesar. Zakaj pri Kobaridu na Goriškem se jim je postavilo mnogo 554 17 | pritisnil v božjem strahu na gorke prsi. ~Zdaj je bil ves oživljen, 555 12 | bilo trdo jeklo omečilo pod gorkimi solzami ubogih kristjanov, 556 17 | Slišal sem sinoči tvojo gorko molitev. Spoznal sem znane 557 17 | ako ji odvzameš luč in gorkoto svetlega sonca. ~A zdaj 558 15 | povelje, naj se naša četa v gornji Rožni dolini hitro pomakne 559 17 | še opaši ostro sabljo pod gornjo haljo! V nesreči ti utegne 560 1 | se naj močno utabori. V gorskih pečinah pa se mora poiskati 561 2 | Turki mene ali tebe? Kdo naj gospodari na zemlji, katero so od 562 8 | bi čutila nesrečo svojih gospodarjev. Le kruti sovražnik nima 563 1 | dan pogovorili med seboj o gospodarskih stvareh. Sklepali so kupčije, 564 18 | dam ti polovico svojega gospodarstva, ako mi znaš povedati, ali 565 ZgoDod| palačah visokih turških gospodov, kakor se je bilo to zgodilo 566 1 | močan grad. In res, tu so gospodovali v 12. in 13. stoletju mogočni 567 2 | sicer protivil temu, ali gosposki ni bilo mar mojih besed. 568 8 | jezdec do hiše Serajnikove. Gosta, siva megla je krila Rožno 569 9 | hišah. Celo na prostem so se gostili in veselili. ~Človek bi 570 17 | zavijeta preko dolge, v gosto meglo zavite planjave proti 571 18 | daleč so došli kot svatje na gostovanje. Tudi radovednih gledalcev 572 11 | lahko izvesti. Uspeh je gotov..." ~Viharnemu dnevu je 573 2 | Saj se še za denar, za gotovi denar težko kaj dobi, ker 574 2 | mogli dolgov plačevati v gotovini, je od njih namesto denarja 575 15 | sovražnikom v roke in vsa nje gova posadka pod meč ali v sužnost. 576 15 | naj prepuste mogočnemu zma govalcu. ~Pogoji so se sprejeli, 577 18 | je končal starešina svoj govor v slovo in sta vstala ženin 578 14 | vam bil zaradi predrznega govora zažugal s strašno smrtjo. 579 3 | naposled bolj priljubila sladka govorica lahkožive in vesele Almire, 580 4 | pogled. Solze v očeh so govorile, kaj je Mirko njenemu srcu. 581 17 | rožnega venca, z nikomer ne govorim svojega jezika, z niko mer 582 17 | Neverjetne se mu dozdevajo govorjene besede. Vstane, same radosti 583 17 | temni noči sta došla v velik gozd v deželi bolgarski. Tu sta 584 17 | prideta do samotne hiše sredi gozda. ~V hišo stopivši jo najdeta 585 2 | ravnina z bogatimi travniki, gozdi in paš niki. Tu raste tudi 586 17 | tavala potem naša potnika po gozdih in gorah puste dežele bolgarske. 587 8 | zaklad, da ga reši pred grabljivimi Turki. Vsaka hiša v Svetnah 588 4 | srečno prišel iz Belega grada domov," je sklenil naposled 589 1 | Benečanje močno utrjen tabor pri Gradiški ob Soči. Turki jih oblegajo. 590 17 | boje s Turki pred Belim gradom. Opisoval je pogumnost svojega 591 1 | cela razen močno utrjenih gradov. Le naše lepe Rožne doline 592 1 | obdeluje zemljo, pomaga zidati gradove in povrh se je še moral 593 ZgoDod| zavarovali v lastnih trdnih gradovih. Tako je ostal naš kmet 594 1 | hodnik, ki vodi iz globoke grajske kleti dol v vas Svetne, 595 1 | bori in smreke. Sedaj ni o grajskem zidovju ne duha ne sluha 596 2 | kakor da raznašajo duhovi grajsko zidovje... ~Pod Gradiščem 597 3 | Gradišču ter postati mogočen graščak in gospod podložnim kmetom 598 1 | prišla velika nevarnost za graščaka in njegovo družino, tedaj 599 10 | že nabralo mnogo ljudi. ~Grede mimo Tresoglavovega doma 600 16 | celo nevarno zbolela. A gren ka kupa našega življenja 601 16 | več priliti še kapljica grenkejšega trpljenja. In tako je bilo 602 18 | vstala ženin in nevesta, da gresta v cerkev k po roki, tedaj 603 17 | slovenski. Tja gori na Koroško greva skupaj oba. Tam v Rožni 604 10 | Rožanov. Tvoja dolžnost je, da greš in pomagaš rešiti sužnosti 605 14 | jo izkazal meni, ubogemu grešniku!" ~In starec je sklenil 606 15 | molili kleče za njegovo grešno dušo. ~Grozno smrt je storil 607 1 | zidovje je obdajalo ves grič. Sredi njega so stali visoki 608 1 | kmeta, ki bivata ob vznožju griča, spominjata še s svojim 609 10 | goreli kresovi na hribih in gričih. Naznanjali so prebivalcem 610 8 | potem utaborili na bližnjem griču. Zaprisegli so si, da se 611 18 | žejno pričakujoč dobrega grižljaja. ~Miklov pes Kastor je imel 612 11 | tožni glas iz njegovega grla, je spoznala, da je sama 613 13 | ganilo rožljanje sabelj, niti grmeči glas krutega poveljnika. 614 13 | strepetal ni Mirko, ko mu ta z grmečim glasom zaukaže, naj se prikloni 615 11 | ko je zablisknilo in jelo grmeti po gorah. V molitvi je našlo 616 5 | kvišku in pogleda skozi grmičje na plano... In glej, tamle 617 5 | sedla na klopico za rožnim grmičjem. ~Dolgo je zrla deklica 618 5 | izpodil mačko iz bližnjega grmovja, ali pa je v vrtnem zatišju 619 14 | njun pogovor, skrita za grmovjem. ~"Vse se nama bo posrečilo, 620 16 | Imel jo je za mrtvo, ali groba njenega ni poznal, niti 621 15 | Treba je bilo razkopati grobljo in izvoziti kamenje na prosto. 622 16 | povelju, tistega zadene grozovita smrt, polna muk in groze. ~ 623 1 | strani. Le posameznih moških gruč ni bilo skrb iti domov. 624 1 | začele zbirati posamezne gruče ljudi. Bili so le odlični 625 1 | oprsnik z debelimi srebrnimi gumbi mu je pokrival široke, močne 626 1 | ne bi bili tega dneva ob hajali slovesno. Tudi podružnica 627 5 | trenutku zdrsne deklici halja raz lice, mesec zasveti 628 14 | oblečen, ti pa si v turški halji videti kakor turški častnik. 629 9 | Turka, niti čutili njegovega handžara. ~Tako srečni bi bili menda 630 18 | žida Tresoglava in njegove hčere Almire je imelo važne posledice 631 7 | Tresoglava so prestrašili hčerini morilni naklepi. Groza ga 632 7 | Izbrisati ste hoteli s tem svoji hčerki tisto sramoto, ki jo trpi 633 14 | ključ, ki odpira v Strelčevi hi ši vhod na grad. Očetu ga 634 5 | Ti sama, ti sama si tista hinavka, ki zapeljuje mladeniče 635 7 | zadušiti notranjo bolest. Hipo ma pa ji je oko zažarelo, 636 16 | bolelo ga je, videčega, da hira tudi njegov sin, odkar je 637 16 | usahne in ovene, tako je hirala in venela tudi Zalika, odkar 638 15 | tovariše. Ves obupan je hitel mladi mož potem v tabor 639 10 | Tedaj skočim na ko nja ter hitim tovarišu na pomoč. Pa v 640 10 | hiše. Sapo mu je jemalo od hitre ježe. Zato ni mogel spr 641 2 | sinu lice, srce mu je jelo hitreje bíti; hud strah ga je obšel, 642 ZgoDod| storiti uspešnega proti hitrim, dobro oboroženim turškim 643 ZgoDod| utrjeno Metliko. Iz lesenih hiš obstoječe mesto je kmalu 644 2 | V tem trenutku se odpro hišne duri. Na prag pride z lučjo 645 3 | sicer med njima, ali po hla dnem in redkem občevanju 646 1 | nosil tudi on kratke irhaste hlače in čevlje z visokimi golenicami. ~ 647 10 | vode, mu izpere rano in hladi z namočeno ruto sence in 648 7 | Znoreti moram, ako ne najdem hladilnega leka svojim bo lečinam." ~ 649 15 | nesrečne Zalike ni otela smrt v hladnih valovih turške sužnosti. 650 3 | Mirko je jel tedaj Zalikino hladno obnašanje pripisovati njeni 651 8 | si že iskali prve hrane. ~Hlapca ali drugega domačina še 652 5 | ubogati, da, ubogati kakor hlapec. ~V take sanje o prihodnji 653 7 | mača žival se potuhne v hlev, človek sam pa se zapre 654 2 | prišla skozi sadni vrt do hleva. Tu kreneta proti hiši, 655 6 | za krave pa so pripravili hleve v taborih. Te jim naj dajejo 656 2 | prijaznega, a to je le gola hlimba. Koristil nam ne bo nikdar, 657 15 | kosami, železnimi verigami in hlodi, za turško četo v spodnjo 658 15 | kleti je ležalo več brun in hlodov. Z njimi je začel suvati 659 7 | nočnih potnikov in dramila ti ho spanje trudne prirode. ~ 660 8 | Zaprisegli so si, da se hočejo s Turki bojevati do zadnjega 661 18 | neznane tujke: ~"Vi svatje hočete peljati ženina k drugi poroki! 662 17 | manjše reke, po imenu Sava. ~Hodeč proti njenemu izviru, dospeta 663 2 | ali kristjan. V cerkev ne hodi nikdar; pa tudi njegovo 664 6 | gorah pod Rožco, ondi, kjer hodijo prek nje na Kranjsko. Tu 665 11 | Pobito in žalostno je hodil poveljnik turške čete zvečer 666 9 | dolga in trnjeva, da sem hodila sedem let, preden sem prišla 667 2 | moške prikazni. Sprva jih je hodilo več skupaj. Po malem pa 668 17 | svojega jezika, z niko mer ne hodim k sveti maši in v cerkev. 669 17 | Ako hočeta priti domov, hodita vedno proti severu! Tam 670 1 | državnih cest niti železnic, hoditi koroški kmetje na Kranjsko. ~ 671 7 | zakliče iz podzemeljskega hodnika moški glas: "Ali si ti, 672 1 | bile globoke kleti. Široki hodniki so vodili iz stolpa v stolp 673 18 | drugi pa so pograbili tujko, hoteč jo iztepsti od hiše. ~V 674 6 | pristavi: ~"Bil sem nekdaj res hraber in pogumen borilec. Šel 675 ZgoDod| mladeničev, so vzgajali hrabre in pogumne vojake. Iz njih 676 ZgoDod| prišlo baje okoli 12.000 hrabrih, dobro oboroženih mož s 677 ZgoDod| pripoveduje med Rožani o hrabrosti Miklove Zale, o njeni turški 678 4 | je pomagala. S čudovito hrabrostjo smo zagnali Turka z zidovja, 679 7 | v božjem strahu v varen hram. Trenutek še in po črnem 680 4 | je skrita v tej podobi. Hrani in ču vaj jo kot največji 681 3 | pomagati kakor dandanes. Hranilnic še takrat niso poznali, 682 8 | strani in so napadli kmete za hrbtom. Hipoma se je polastil sovražnik 683 4 | vojski. ~Zlasti jaz sem hrepenel po vencu slavne zmage nad 684 1 | napotili so se skupaj gor v hrib na Gradišče. ~Pri cerkvi 685 1 | Kako krasen razgled s tega hriba na vse strani! Po Rožni 686 1 | cerkve sv. Jakoba se vzdiguje hribček, blizu 200 metrov visok. 687 2 | Gradiščem in sosednjimi južnimi hribi in gorami se razprostira 688 10 | nato so goreli kresovi na hribih in gričih. Naznanjali so 689 11 | strmoglavila v prepad." ~Tako brez hrupa se je olajšalo Almiri srce. 690 10 | se je razlegal trušč in hrušč iz Serajnikove hiše. ~Tudi 691 ZgoDod| Kranjskega, Koroškega in Hrvatskega obleganim kristjanom na 692 ZgoDod| kračjo pot, skozi deželo hrvatsko, ter udarili, prestopivši 693 13 | govoril v bosenskem, to je hrvatskosrbskem jeziku. Bil je iz Bosne 694 7 | plavajoča na neizmernem morju, v hudem boju s strašnimi valovi 695 3 | se človek prej nagiblje k hudemu kakor k dobremu. Tej občečloveški 696 11 | njegove skrbne roke v sedanjih hudih časih. Grenke solze me vselej 697 11 | Almira ni iskala pred hudim dežjem zavetja. Šla je tja 698 14 | Almira več brzdati v svoji hudobiji in strasti. Zlobno dekle 699 15 | Nje se je izogibal kakor hudodelke, ki ima strašno pregreho 700 7 | kakor če se pridrevijo hudourni oblaki: Vsa priroda potihne, 701 11 | globočine je odmevalo šumenje hudournika, ki je bil ob nočni plohi 702 11 | turške čete zvečer po taboru. Hudoval se je nad Tresoglavom, da 703 7 | so zdelale mlado deklico huje nego dolgotrajna bolezen. ~" 704 7 | kratkem času jame deklica hujšati. Noči brez spanja in strašna 705 1 | kakor z Golice, Rožce in Huma so prišli pastirji k božji 706 4 | pobrala. Umrl je slavni junak Hunjadi v naročju meniha Kapistrana, 707 4 | pridružimo ogrskemu junaku Hunjadu, očetu znanega kralja Matjaža. 708 4 | Tvoj oče ni dolgo užival hvale in slave, da je bil otel 709 14 | svojo prijateljico. Milo in hvaležno jo pogleda rekoč: ~"Prisrčna 710 5 | Mirko je bil ves spremenjen. Hvalil je Boga, da se je vse tako 711 14 | Tisočkrat bodi večni Bog hvaljen za to neskončno dobroto, 712 14 | mirno in krotko: ~"Veliko hvalo sem ti dolžan, Almira. Izberi 713 10 | pa reče: ~"Moj ljubi sin, idi, kamor moraš iti! Ti si 714 17 | velike, velike reke. Ob njej idita proti tistim deželam, od 715 3 | njim je vzrastla, z njim se igrala, z njim se učila, z njim 716 18 | Večkrat je ponavljala to igro zvesta žival ter lajajoč 717 17 | Solze ji zalijejo oči. Ihtela je kakor dete, ki je izgubilo 718 16 | nesrečna žena. Njen glas in ihtenje je odmevalo v tihi noči 719 14 | svoji materi na prsi in jela ihteti. Jokaje pa je tožila tiho: ~" 720 1 | Turku. Že sv. oče Kalist III. so bili leta 1455 ukazali, 721 1 | Martina, iz Rožeka, iz Št. Ilja, iz Bilčovsa, iz Sveč, iz 722 7 | reče Tresoglav. "Tla so ilovnata in zidovje se lahko izpodkoplje." ~" 723 11 | de, ako manjka ključ. Saj imamo kovačev v taboru. Daj ga 724 14 | molku, pomišljujoč: ~"Vi imate prav, oče. Kdo ve, ali bi 725 17 | stražiti do ene ure ponoči. Imava torej malo časa. Lice si 726 17 | rekah ali potokih. Glavo imejta pokrito z zeleno celino! ~ 727 3 | klicali druga dekleta istega imena. ~Zalina lepota je zaslula 728 18 | medtem velike priprave za imenitno ženitovanje. Ženila sta 729 1 | spominjata še s svojim imenom na nekdanji grad; enega 730 15 | Sredi meseca velikega srpana imenovanega leta je dospela glavna turška 731 ZgoDod| Radgone. Sovražnik je oblegal imenovano slovensko mesto. Ta strašna 732 1 | je nosil tudi on kratke irhaste hlače in čevlje z visokimi 733 4 | in moli k Materi božji! Is krena in goreča molitev 734 11 | odšel na svoj dom in tu sem iskal oni ključ, ki zapira in 735 16 | deklice, in dekle je zopet iskalo njegove družbe. ~Razmerje 736 5 | so se ji svetile, kakor iskre v temni noči, in roke je 737 14 | rokah sveto podobo držeč. Iskrena molitev pa ji je vdahnila 738 11 | vzdramil Zaliko iz njene iskrene molitve. Zdaj se je obrnila 739 14 | Almira! O njeni goreči in iskreni ljubezni do Mirka še kdo 740 18 | žilah. A Davorinu so se iskrile od same jeze in togote oči, 741 3 | časa trdna kakor železo. Iskro njegove ljubezni je netila 742 18 | nevesta se je morala še isti dan ločiti od svojega ženina. 743 13 | se zavzame in sklene, še isto noč naznaniti Mirkovo usodo 744 3 | Kazala pa se je v njej prava Italijanka. ~Medtem ko je bila Zalika 745 15 | krvoločnosti in krutosti. ito na polju so poteptali, vasi 746 13 | ne morem pomagati. Naj si izbere drugega moža za svoje plačilo! 747 14 | hvalo sem ti dolžan, Almira. Izberi si svoje plačilo!" ~"Ako 748 6 | do njegovega očeta, pa si izberite njega, mladega in čilega 749 4 | veke." ~Pri teh besedah se izbistri deklici oko. Veselje in 750 8 | skrivne slutnje si ni mogel izbiti iz glave; vendar pa je hotel 751 8 | druge tri tovariše si je bil izbral Mirko, da opazujejo pretečega 752 9 | je umil. Zakaj s tem je izbrisal tudi sanje iz glave. Nič 753 16 | ostanki. ~V teku časa se je izbrisala iz Mirkove duše tudi neljuba 754 7 | življenje, kakor je vaše. Izbrisati ste hoteli s tem svoji hčerki 755 1 | dol v vas Svetne, se mora izčistiti in dobro zavarovati. Cerkev 756 15 | Bog kaznoval požrešnika in izdajalca kristjanov. ~Almira je po 757 15 | je hud gospod. Nenasitni izdajalec se lizal sedaj mokro kamenje 758 15 | sužnost. ~Tako je govorila izdajalka Almira svojim lahkovernim 759 7 | končala Almira in oče svoje izdajalsko posvetovanje. Ura je odbila 760 15 | žrtva svoje lakomnosti in izdajstva. ~Tresoglav je imel za plačilo 761 16 | Almirinem maščevanju in izdajstvu. Mirko se ni več izogibal 762 14 | kakor mrtva na tleh. Bila je izdana in uničena. ~ 763 12 | proti Mirku in tovarišem: " Izdani smo. Sovražnik je prodrl 764 8 | je, kakor da se ne more izdaniti. ~V drugo potrka prišlec 765 7 | sama misel, da ji bo mogoče izdati Turkom Mirkovo nevesto, 766 14 | v prsi in turški častnik izdihne svojo dušo. ~Zaliko je seveda 767 6 | prek nje na Kranjsko. Tu je izdolbena v pečino velika votlina. 768 5 | hipoma iz njenih rok in izgine v nočni tmini. Almira pa 769 15 | sedaj tisti ključ, ki je izginil takrat iz vrat, ko je čuval 770 5 | črnimi oblaki. Zvezde so izginile z neba in mesec ni več razlival 771 15 | očetove. Iz njene duše je izginilo veselje in radost. Almira 772 15 | Z njegovega telesa je izginjalo meso. Postal je kost in 773 18 | zaradi cesarskega ukaza izgnala vse žide, naseljene na Koroškem. 774 10 | jih je bil sivolasi oče izgovoril, se je zavedela uboga nevesta. ~ 775 7 | tvojih prijateljev pa si izgovorim za plačilo. ~Tako rešim 776 11 | vendar ne morem pozabiti te izgube. Ne preteče ura dneva, da 777 17 | Ihtela je kakor dete, ki je izgubilo v nepoznani deželi očeta 778 7 | stalne sreče." ~"Tedaj pa izgubite lastnega otroka, svojo Almiro!" 779 12 | oblast. Tedaj pa so kristjani izgubljeni; vsi se nikakor ne morejo 780 14 | Srečno prispo vsi trije do izhoda na Gradišču. Vrata se odpro. 781 14 | znane glasove. Prišedši k izhodu je spoznala Davorinov glas. 782 14 | neskončno dobroto, ki si jo izkazal meni, ubogemu grešniku!" ~ 783 15 | prestrašeni. Glejte čudo, izkopali so mrtvega človeka. Bil 784 1 | precej krepak in čvrst. Izkusil je seveda mnogo hudega na 785 18 | prestala na svetu, mnogo je izkusila, ali sedanji pogled ji je 786 13 | Rožco je nepristopen. To smo izkusili predzadnjo noč. Ali jaz 787 1 | pomenijo, a bojim se, da izkusimo to v kratkem. ~Na Kranjskem 788 14 | moram, nesrečna Almira: Ne izkušaj Boga, ne želi razrušiti 789 3 | pa tudi Tresoglavka se je izkušala prikupiti svoji sosedi. 790 8 | pa le kar na delo!" reče izkušeni starček, ko mu je bil naznanil 791 3 | čednost. ~Prišel pa je dan izkušnjave za Mirka. ~Pred petimi leti 792 1 | najboljša v Rožni dolini. Svoje izkušnje v gospodarstvu pa je rad 793 5 | grlu. ~Tako je bila Mirka iznenadila ta čudna, nočna podoba. 794 7 | same jeze in strasti se je izogibala podnevi ljudi, da ne zagleda 795 2 | moram posvariti, da se mi izogiblješ, kolikor mogoče, te družbe, 796 10 | premišlja, se je nalašč izognil njenim besedam, ji pobožal 797 10 | Ranjenec se kmalu zave. Nato izpije čašo vina in, naslanjaje 798 7 | drevesce na vrtu, če mu črv izpodgrize sočne koreninice. ~Tu, oče, 799 5 | jezno je zalajal. Morda je izpodil mačko iz bližnjega grmovja, 800 7 | ilovnata in zidovje se lahko izpodkoplje." ~"To ne bo šlo," odvrne 801 11 | okoli vratu, a v tem hipu ji izpodrsne noga. ~Dekle zadene ob skalo... 802 13 | žarečem železu, dokler ne izpolnijo moje želje. Strašno, mučeniško 803 3 | pri tem se je tisti, ki je izposojeval, bogatil ob kmetovih žuljih. ~ 804 3 | Tudi denar so ti tujci radi izposojevali, a seveda le na visoke obresti. 805 18 | radovedno pričakujoč njene izpovedi. ~Beračica pa jame govoriti 806 12 | klic, prišla do mene ter mi izprala in obvezala rano. In glej 807 8 | svojega prijatelja še dalje izpraševal o Almiri. Ali Mirko mu ni 808 9 | tujca izpustiti iz tabora in izpred svojih oči. Vselej in povsod 809 9 | Ves dan ni bilo deklice na izpregled. A ko so proti večeru fantje, 810 3 | Serajnik je kmalu vse spletke izpregledal ter spoznal dekličino zapeljivost 811 6 | V imenu mnogih drugih pa izpregovori stari Žalnik, iz Sveč doma: ~" 812 11 | in sovraštvo. ~Najprej je izpregovorila Zala, rekoč: ~"Kje so le 813 3 | Zalike je jela umirati. ~Te izpremembe na Mirku je Zalika že dolgo 814 1 | spravijo v dober red in izpremenijo v močno trdnjavo. Tudi podzemeljski 815 9 | V pepel se je tistikrat izpremenil Podklošter, kjer so se menihi 816 3 | vdanost do nje pa se je izpremenila pozneje v mladeniško in 817 18 | haljo ter nadaljevala z izpremenjenim milim glasom: ~"Tukaj podaja 818 2 | srcu. A zopet se mi radost izpreminja v žalost, če pomislim, da 819 14 | ga vzela s seboj, da ti izpričam svojo vdanost in uslugo. ~ 820 18 | trdila njena tožitelja ter izpričevala ključa, najdena pri mrtvem 821 3 | mu je kar na kratko, da izpričuje njeno življenje dovolj, 822 16 | je namreč vedno trdil, da izpričujeta Tresoglavovo izdajstvo ključa, 823 1 | kristjani v goreči molitvi izprosijo od Boga pomoči in sreče 824 11 | kot prijateljica. Nato jo izpustim, sunem malo od sebe, ona 825 9 | zaukazal, da ne smejo tujca izpustiti iz tabora in izpred svojih 826 5 | hipu odskočil mladenič, izpustivši Almirine roke. Kri mu je 827 5 | domu. V mislih si je že izračunala, kako bo s svojim očetom 828 13 | prijatelja. Ta pogled je izražal najsrčnejšo zahvalo za njegove 829 14 | Globok vtis je naredila ta izredna prikazen na poveljnikovo 830 13 | žugaje prisiliti, da nam sami izroče Zaliko. Pretiti jim mo ramo 831 14 | Rajši umrjejo, kakor da ti izročé kras cele Rožne doline. 832 12 | lahko prisilite, da vam sami izročijo Mirkovo nevesto. A on je 833 16 | zaklad na svetu, naj bi izročila neusmiljenim rokam turškim! ~ 834 ZgoDod| Najbolj v spominu in ustnem izročilu narodovem pa se je tu ohranil 835 2 | spodarstvu. Kmalu ti mislim izročiti svoje posestvo. Ali poiskati 836 13 | Zalin mož. Ti nam lahko izročiš svojo ženo in nevesto. Le 837 16 | če jo iz domače zemlje izruješ in presadiš v tujo, še tako 838 10 | je zdelo, kakor da so mu izruvali srce iz prsi in da je izgubil 839 18 | pograbili tujko, hoteč jo iztepsti od hiše. ~V tem hipu se 840 3 | da so kmetje take pijavke iztirali iz svojega kraja. In gosposka 841 5 | obema rokama. Toda Mirko se iztrga hipoma iz njenih rok in 842 10 | neveste... ali takoj ga iztrgajo njegovi tovariši siloma 843 2 | hladnem grobu, dokler bi ne izumrl zadnji tvoj rod." ~Globoko 844 1 | ta plemenita rodbina že izumrla. Grad je jel razpadati. 845 13 | bosenski jezik, in tako izve vse, kar se je godilo v 846 15 | jame upadati pogum, ko so izvedeli, da je prišlo močno zavarovano 847 17 | dojdeta naša znanca srečno izven turške stolnice na prosto. 848 3 | obnašanje je le navidezno ter ne izvira iz dna njenega srca. ~Take 849 17 | Sava. ~Hodeč proti njenemu izviru, dospeta v svojo domovino!" ~ 850 5 | pogovoru z Mirkom, da si jo izvoli za ženo. Menila je, da si 851 6 | stražiti, in naposled si izvolijo več vodij za posamezne oddelke 852 3 | vedeli, da jo je oče Serajnik izvolil svojemu sinu za ženo. A 853 6 | in kmetje so kar na mestu izvolili Mirka za svojega glavnega 854 15 | bilo razkopati grobljo in izvoziti kamenje na prosto. Dodobra 855 13 | nečloveški Tresoglav. ~"Izvrstno si izpolnil svojo obljubo," 856 13 | sem v moj stan!" ~Ukaz se izvrši. Tresoglav pa stopi za platneni 857 4 | izpolnil storjeno obljubo in izvršil svojo prisego. Velika radost 858 14 | smrtjo. Danes sem hotel izvršiti svojo grožnjo. Pokazati 859 12 | Rožco. Na mestu ukaže, da po iščejo Tresoglava in ga pripeljejo 860 17 | sivolasa babica, rekoč: ~"Kaj iščeta tukaj o polnoči, nesrečna 861 ZgoDod| druge vasi, potem dirja na ižansko polje, v Mateno, v Šmarje 862 10 | ali v tabor pri cerkvi sv. Ja koba. ~Vse je bilo v tej 863 13 | katerega so bili Turki, jahaje v Rožno dolino, ujeli na 864 11 | Tresoglav. "Turški konjiki jahajo, da ugrabijo mene in spravijo 865 9 | stražnika. ~Ob Dravi doli pa so jahale nočne prikazni. Zdaj pa 866 ZgoDod| naval nam natanko opisuje Jakob Unrest, tedaj župnik v slovenski 867 1 | Kranjsko, je bilo več votlin in jam v pečevju. Še dandanes imenujejo 868 14 | ustavita nočna potnika in jameta šepetaje govoriti. Almira 869 4 | najbolj divjem begu četa janičarjev mimo nas. Kakor bi trenil, 870 ZgoDod| je nastala ona znamenita "janičarska četa", ki je bila strah 871 16 | je bila sedaj že čista in jasna. Zopet se je vsega dobro 872 16 | Zahtevali so od nje, da mora javno prestopiti k turški veri. 873 2 | bujno žito, pšenica, rž, ječmen in proso. Na tem polju so 874 15 | lizal sedaj mokro kamenje in jedel prst, da si gasi žejo in 875 13 | kolikor so mogli. Pili in jedli so, kar jim je dopuščal 876 ZgoDod| bili nepremagljivi in pravo jedro vsake turške vojne. Z njimi 877 5 | zapazil bodljikavega ježa, svo jega znanega sovražnika. Šele 878 2 | kjer še zdaj orjejo in se jejo roke kristjanske? Misliš, 879 12 | srca. Prej bi se bilo trdo jeklo omečilo pod gorkimi solzami 880 5 | in zakonsko srečo. Kakor jelen čil in vesel je stopil nato 881 16 | vsako noč in klicala v svo jem ljubem materinem jeziku 882 18 | Starešina je ravnokar začel jemati slovo za nevesto Almiro; 883 17 | tisti dan je poslal sultan jezdece za kristjansko sužnjo na 884 10 | priklenjena na mestu, gledajoč za jezdecem... A kar naenkrat utihne 885 8 | zvedeti o Turkih. Zatorej smo jezdili naprej, in sicer proti Kokovemu 886 18 | dobrikala kakor poprej, starim jezičnim babnicam pa je zavezala 887 18 | babnicam pa je zavezala jezike s tem, da jim je pri vsaki 888 5 | zatišju zapazil bodljikavega ježa, svo jega znanega sovražnika. 889 10 | Sapo mu je jemalo od hitre ježe. Zato ni mogel spr va nič 890 16 | pismo. Samega veselja se joče, videč da je Bog uslišal 891 10 | vpijejo in molijo, otroci jočejo, moški pa tekajo sem ter 892 12 | stražili. Strašno so vpile in jokale uboge, nesrečne ženske. 893 4 | in varuh moj, ni mi sile jokati se. Ako pa enkrat vas zakrije 894 1 | nosile lase umetno zložene. Jopa jim je bila bogato s srebrom 895 3 | kratko modro krilo, črno jopico s srebrom in zlatom obšito, 896 ZgoDod| prihrula velika turška vo jska na Ogrsko, v Slavonijo in 897 6 | tako visokih gor, kakor so Julijske planine. ~Med vsemi poročili 898 ZgoDod| s to hrabro in znamenito junakinjo in da se otme njen spomin 899 4 | navdušeni se pridružimo ogrskemu junaku Hunjadu, očetu znanega kralja 900 ZgoDod| Vnel se je hud boj. Sreča junaška je bila mila kristjanom. 901 17 | Marko je sicer pogumno in junaško branil sebe in svojo spre 902 12 | gospodar. ~Preden je jela jutranja zora žareti, je bila usoda 903 17 | sultanovega služabni ka. ~Rumeno jutranje sonce je jelo ravno zlatiti 904 9 | ko so začeli prvi žarki jutranjega sonca zlatiti vrhove koroških 905 16 | božje v rokah držeč. Zlati jutranji žarki so tožno obsevali 906 8 | vzbujati. Ptiči so peli jutrnjo pesem. Domača perutnina, 907 1 | leto so se bile kobilice iz jutrovih dežel spustile kakor črni 908 1 | Svetnah, majhni vasi na južnem obronku prej omenjenega 909 8 | zlatimi žarki najviše vrhove južnih gora. Priroda se je jela 910 2 | Gradiščem in sosednjimi južnimi hribi in gorami se razprostira 911 7 | švigne blisk kakor goreča kača, grom zabobni, hiše se stresejo 912 13 | obhajala, kakor da bi videl kačje po šasti sikati iz brezna 913 13 | ječo! Stražite dobro to kačjo zalego! Jutri pa bomo živo 914 12 | vse. Grad je v turških ro kah. Pojdite na pomoč! Rešite 915 11 | izkušen starec in z njim še kaka mlada žena ali deklica. 916 13 | sabljo in vzame orožje, kakršno so nosili turški vojaki. 917 15 | preprečila Almira. Toda na kakšen način in kje, tega pa siromak 918 13 | junaški mladenič spozna, kakšna nevarnost preti Mirku, če 919 10 | niti najmanjša neprilika kalila svatovskega veselja in radosti. 920 10 | pretili Rožanom. Nikomur niso kalili veselja žali spomini na 921 1 | brezvernemu Turku. Že sv. oče Kalist III. so bili leta 1455 ukazali, 922 2 | Zdaj pa zdaj se je odkrušil kamenček od starih razvalin in se 923 11 | žetev, katero je kosila kamenita kosa, a to je bila šiba 924 12 | raz prsi, a Turek je ostal kamenitega, nečloveškega srca. Prej 925 11 | spodrsnila je na vlažni, kameniti poti ter strmoglavila v 926 11 | je spoznala, da je sama s kamnom prebila glavo lastnemu očetu. ~" 927 1 | k nam. Nekateri kupci iz Kanalske doline pravijo celo, da 928 4 | Marko. Sveta beseda meniha Kapi strana nas je bila tako 929 16 | Serajnikom in svojim bratom v Kapistranovi vojski proti Turkom pri 930 17 | pokazala Zalika svojemu stricu Kapistranovo svetinjo. On jo je spoznal 931 17 | govoril o pobožnem menihu Kapistranu in o čudotvorni njegovi 932 7 | hiše se stresejo in ledene kaplje se vsujejo na bogato zemljo 933 16 | ne mogla več priliti še kapljica grenkejšega trpljenja. In 934 1 | To nas vodi do visokih Karavank, ki mejijo deželo koroško 935 6 | Najboljše skrivališče je bilo v karavanških gorah pod Rožco, ondi, kjer 936 5 | Medtem se je pokrilo karavanško pogorje s črnimi oblaki. 937 11 | divjim sovražnikom. ~Pol ure kasneje so turške čete že naskakovale 938 5 | glas. Spoznala je Miklovega Kastorja. Kakor da bi strele grom 939 5 | korakala veselo domov. ~Kastorjev glas je bil vzdramil Almiro. 940 1 | mogočni vitezi Rasi, po katerih je krasna Rožna dolina dobila 941 4 | veke oči. ~V tehle rokah, s katerimi sem ravnokar združil tvojo 942 9 | dragocenosti je veliko po katoliških cerkvah in hišah. Da, celo 943 15 | oltarjih. In še ne davno so kazali tam ljudje na svetih podobah 944 15 | Tresoglava na veke. ~Tako je Bog kaznoval požrešnika in izdajalca 945 18 | vsako pregrešno dejanje kaznuje, bodisi na tem ali onem 946 12 | najpripravnejši dar tvojemu veli kemu carju in gospodu." ~"Ugodim 947 15 | Almirinem srcu strašen črv kesa in vesti; češ, ona sama 948 2 | In kakor se vidi, se že kesajo, da so mu dali pravico naseliti 949 4 | in tebe, Zaliko. Strašno kesanje se je polotilo njegove duše. ~ 950 17 | bodi mirna, kakor marmoren kip! Sicer sva izgubljena." ~ 951 17 | zopet pomladil, njegove kite so postajale krepke. V sebi 952 1 | namreč razsajal, požigal in klal krvoločni Turek po deželi. 953 2 | besedah prime starec za klas in ga tehta v roki. Potem 954 2 | in ponosno se maje polno klasje!" ~Pri teh besedah prime 955 18 | tam pri velikem oltarju je klečala neznana žena v raztrgani, 956 5 | Mirkom in Zaliko. Na zemlji klečé je storila strašno obljubo 957 17 | Zalika nemirnega starčka, ki kleči pred njo. Nerazumljive se 958 10 | misli jo vzdrami hipoma klepet konjskih kopit. Almira skoči 959 5 | poslopje in ne miruje prej, do kler se ne zruši do tal v razvaline: 960 14 | Mirko je moj. Zala je v kletki kakor ptiček." Nato sledi 961 5 | sovražnika. Šele na Zalikino klicanje je priletel pes za družbo, 962 17 | to videč, jame vpiti in klicati na pomoč. A vse zastonj. 963 11 | znan, a vedela ni, kdo jo kliče. Naposled se opogumi. Polagoma 964 6 | besedam sledijo navdušeni klici. Obenem vzdignejo Serajnika 965 16 | ga vtakne zvitega skozi ključavnico v sobo, od koder je slišal 966 1 | Na glavi je imel širok klobuk z velikim peresom od divjega 967 10 | mladeničev in deklic. ~Na klopici v vrtu je sedela Almira. 968 5 | po vrtu, nato pa sedla na klopico za rožnim grmičjem. ~Dolgo 969 6 | ga pokažejo vsem zbranim kme tom na Gradišču. Veselje 970 15 | svojimi tovariši in sosednjimi kmeti s Gorenjskega. ~Tisti dan 971 15 | Gorenjsko. Ondi je prosil pri kmetih po moči, in res, marsikdo 972 3 | Serajnik gospodaril na dveh kmetijah, doma in na Miklovem. ~Tako 973 3 | nakupiti vse druge manjše kmetije v okolici. Naposled si je 974 1 | sam gospodaril na veliki kmetiji v Svetnah, majhni vasi na 975 3 | izposojeval, bogatil ob kmetovih žuljih. ~Zaradi tega se 976 3 | in vas, kjer ni bilo take kmetske nadloge. ~Tudi denar so 977 8 | se je polastil sovražnik kmetskega tabora in tu so pomorili 978 6 | Šesto poglavje ~Drugi dan po kmetskem zborovanju na Gradišču so 979 8 | Sovražnik se je ustavil pred kmetskim taborom. Videlo se je, da 980 ZgoDod| vzdramile državo in posamezne kne ze. Vsestransko so se jeli 981 1 | Strelca, drugemu pa pravijo Knez. ~Na lepi trati, pod visokimi 982 2 | Mojega mejaša in prijatelja Kneza je spravil ob hišo in kmetijo. 983 ZgoDod| oprav ka, domači deželni knezi pa so se zavarovali v lastnih 984 8 | Sklenili smo, da se ustavi Knezov Andrej blizu tistih štiri 985 2 | kraj je pač oni tujec na Knezovem posestvu prava nesreča. 986 3 | Zatorej si je prilastil Knezovo kmetijo v Svetnah. Kot lastnik 987 ZgoDod| Napisale bi se lahko debele knjige samih žalostnih spominov 988 ZgoDod| pismenkami zapisani v spominski knjigi našega naroda. Iz tega časa 989 10 | tabor pri cerkvi sv. Ja koba. ~Vse je bilo v tej strašni 990 ZgoDod| Divja drhal požge mesto Kočevje in še druge vasi, potem 991 1 | pomoči zunaj v njegovi borni koči. In če je došel potem sovražnik, 992 16 | Zatorej sta obadva o tej kočljivi stvari molčala, zlasti pa 993 8 | nje se vzdiguje tu pa tam kodrava glavica. ~Sanjavo in skrivnostno 994 13 | svojega ženina Mirka in kogar še povrh želi, v dar. ~Le 995 8 | jezdili naprej, in sicer proti Kokovemu in Trbižu. Ondi je bilo 996 8 | pesem. Domača perutnina, kokoši in petelinčki, so vstajali 997 ZgoDod| udaril (prvikrat) celo skozi Kokrsko dolino na Koroško in turška 998 10 | tla, oklepajoč se Mirkovih kolen, in omedli. ~Oče Serajnik 999 12 | Gradišču. Kdor se je le količkaj upiral stražnikom, je storil 1000 14 | V dejanju naj se pokaže, kolika je ljubezen zakonske žene!" ~