| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Jacob Sket Miklova zala IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
1001 10 | nato pa se zavrtel z njo v kolobarju med gibčnimi plesalci. Tako 1002 ZgoDod| 1596 pri Petrinji ob reki Kolpi. Dolga doba dveh stoletij 1003 4 | besedam in šel v boj proti Tur kom. ~Le ti, le ti, Zalika, 1004 17 | Rešite me, blagi mož!" konča svojo pripovest. "Vas je 1005 18 | se še premaga. Ko pa je končal starešina svoj govor v slovo 1006 6 | angelsko češčenje" in kmetje so končali v pobožni molitvi zborovanje. ~ 1007 1 | kristjani. ~Pozno v noči se je končalo posvetovanje. Hude slutnje 1008 16 | leto se je že bližalo h koncu, ali o Miklovi Zali še ni 1009 17 | jahali na brzih turških konjih ter iskali ubegla kristjana. ~ 1010 10 | trenutku mi prijezdi turški konjik naproti in me udari s sabljo 1011 11 | naglo Tresoglav. "Turški konjiki jahajo, da ugrabijo mene 1012 ZgoDod| dobro oboroženim turškim konjikom! ~Vse to so Turki hitro 1013 2 | krvavimi žulji, poteptalo konjsko kopito in požrlo nenasitno 1014 11 | tamle jih prihaja cela kopa, moških in žensk. Ti ljudje 1015 2 | žulji, poteptalo konjsko kopito in požrlo nenasitno žrelo 1016 2 | materini sobi. Zdaj pospešita korake, a naenkrat ju ustavi velik, 1017 18 | obupana se napoti z naglim korakom proti Svetnam. Ljudje so 1018 17 | stoječa v vodi, pod drevesnimi koreninami, ki rastejo ob rekah ali 1019 7 | mu črv izpodgrize sočne koreninice. ~Tu, oče, tu v prsih me 1020 ZgoDod| koroški glavar blizu 4000 korenjaških vojakov in udarila na sovražnika. 1021 1 | gospodarstvu pa je rad obračal na korist svojim vaščanom in daljnim 1022 1 | takrat mimo velike duševne koristi še posebno važnost za družbeno 1023 2 | a to je le gola hlimba. Koristil nam ne bo nikdar, naj še 1024 17 | haljo! V nesreči ti utegne koristiti. Svojo prejšnjo obleko pa 1025 17 | Zalika, kakor pripoveduje koroška narodna pesem, da so govorili 1026 9 | jutranjega sonca zlatiti vrhove koroških gora. ~Le Mirko je še spal. 1027 ZgoDod| časov, tako živi tudi med koroškim ljudstvom mnogo takih pravljic, 1028 ZgoDod| zadnji dve leti sta med koroškimi Slovenci s krvavimi pismenkami 1029 12 | mojo obvezo na glavi! To je kos ženskega krila. Moja hči 1030 11 | katero je kosila kamenita kosa, a to je bila šiba božja 1031 15 | oboroženi s sekirami, vilami, kosami, železnimi verigami in hlodi, 1032 17 | ubijejo in raztrgajo na kosce. Potem plane divja pesjanska 1033 17 | in raztrgajo na drobne kose. ~Tudi jaz sem bila nekdaj 1034 11 | je bila žetev, katero je kosila kamenita kosa, a to je bila 1035 15 | izginjalo meso. Postal je kost in koža. Naposled ga je 1036 ZgoDod| razsajal okoli Žumberka in Kostanjevice ter si postavila tabor na 1037 17 | samega strahu se potisne v kotič svoje slabo razsvetljene 1038 11 | manjka ključ. Saj imamo kovačev v taboru. Daj ga napraviti!" ~ 1039 6 | zavezniki utaborili pri Ko kovem blizu Trbiža, pričakujoč 1040 13 | se tresli kakor listje na košatem drevesu, če vihar privrši. 1041 10 | trenil, ji zgine v vasi za košatim drevjem. Nekaj trenutkov 1042 15 | meso. Postal je kost in koža. Naposled ga je bila sama 1043 13 | zalego! Jutri pa bomo živo kožo rezali raz nje in enega 1044 ZgoDod| Sedaj so si pa poiskali kračjo pot, skozi deželo hrvatsko, 1045 ZgoDod| bil prišel nevernik v naše kraje, kjer je samolastno in brezskrbno 1046 16 | več prihrul niti ogrski kralj Matjaž niti ljuti Turek. 1047 4 | junaku Hunjadu, očetu znanega kralja Matjaža. Z združenimi močmi 1048 3 | obličju in v njenih očeh pa so kraljevali mir, nedolžnost in dekliška 1049 9 | zavidljivega očesa. ~V Svetnah je kraljevalo ta dan zgolj veselje in 1050 5 | Gradišču. Tu bo vladala kakor kraljica nad svojimi podložniki. 1051 3 | torej laški in židovski kramar kmetu edini pomočnik. Toda 1052 2 | začrnelo deklino. ~Najprej je kramaril v Podgradu ob nedeljah pri 1053 2 | da baje ni naše vere. Iz kramarja je postal véliki kupec. 1054 1 | mejijo deželo koroško od kranjske. Preko teh gor so morali 1055 1 | izkusimo to v kratkem. ~Na Kranjskem že Turki dolgo časa razsajajo, 1056 ZgoDod| oblegali. Sedaj pa sta zbrala kranjski in koroški glavar blizu 1057 1 | svojim tovarišem. "Kako krasen razgled s tega hriba na 1058 7 | kraj! Tu bo mnogo plena in krasnih deklet za sužnost. Med njimi 1059 2 | zapuščali kmetje Gradišče. Krasno zvezdnato nebo je razsvetljevalo 1060 10 | Toda Almira ni čutila te krasote; ni občudovala lune, niti 1061 16 | Zalika v tem bogastvu in tej krasoti tudi srečna in vesela? ~ 1062 13 | še manjka. In to je ona krasotica, o kateri si trdil, da pristaja 1063 1 | petelina. Iz žameti mu je bil kratek "pruštof". Rdeč oprsnik 1064 1 | vsi drugi je nosil tudi on kratke irhaste hlače in čevlje 1065 17 | grem jaz, sivolasi mož?! Le kratki so še dnevi mojega življenja." ~" 1066 6 | pognali na visoke planine, za krave pa so pripravili hleve v 1067 10 | oči, srce se mu od žalosti krči. Še enkrat se z vso močjo 1068 1 | opravilu se niso pajdašili v krčmah pri vinu in žganju. ~Taki 1069 4 | moli k Materi božji! Is krena in goreča molitev ti bo 1070 2 | Serajnik sam s svojim sinom in krenil naravnost prek polja proti 1071 7 | nihče ne vidi; potem pa sta krenila tiho, kakor nočna tatova, 1072 1 | Albanskega. Pri reki Soči so krenili proti goram. ~Njenemu toku 1073 1 | let, bil pa je še precej krepak in čvrst. Izkusil je seveda 1074 12 | je rešeno. ~Kar je bilo krepkih in za boj odraslih mladeničev 1075 2 | Tresoglav. To znači pač njegovo kretanje pri kupčiji; potresa namreč 1076 8 | popadali na kolena ter jeli kričati in moliti. Otroci so se 1077 10 | moški pa tekajo sem ter tja kričeč: "Bežimo, bežimo! Turki 1078 10 | Za seboj nisem čul ne krika ne stokanja. Le konjska 1079 1 | stoletja. Tvojo glavo bodo krili tedaj že sivi lasje. Rožna 1080 11 | očetu rano in mu jo obveže s krilom svoje obleke. Tako je vsaj 1081 15 | hotel poveljnik polastiti kristjanskega tabora pri cerkvi sv. Jakoba 1082 12 | seveda opazili kmetje v kristjanskem taboru. Mirko je tedaj premišljeno 1083 13 | moramo pripraviti drznim kristjanskim psom." ~Mirka in tovariše 1084 13 | usmiljenja in ni poznal milosti s kristjanskimi dušami. ~Najbolj pa se je 1085 15 | poveljnik ponudi mir. Vsakemu kristjanu je obljubil prostost in 1086 4 | sem, da sem bil zares jaz kriv njegove nesreče in vaše 1087 15 | jasno pričale o njegovi krivdi. Nato so mu odvzeli Turki 1088 5 | njeni zvestobi. Čutil se je krivega in molčal. ~Ona pa nadaljuje 1089 ZgoDod| grozovitosti in vnebovpijočih krivic, ki so jih storili Turki 1090 18 | slutnja se poloti njene krivične duše. A vendar se opogumi 1091 1 | pa bodo Turki dalje proti Krminu in Kobaridu na Trbiž. Če 1092 11 | zopet vlivali vrelo smolo in krop na krvoločnike, ko so jeli 1093 14 | in divji je postal sedaj krotek in miren. Blagi Zalin pogled 1094 14 | ji je odgovoril mirno in krotko: ~"Veliko hvalo sem ti dolžan, 1095 11 | starci in žene pod skalnati krov. Zdaj so se čutili zopet 1096 7 | rodila? Zakaj ste me dali krstit in me vzgojili v drugi veri, 1097 3 | dejanjem. Bil je tudi Zaliki krstni kum (boter) in njen varuh. 1098 18 | Beračica ni prosila ne kruha ne pijače. Nepremično je 1099 ZgoDod| se je torej branil proti krutemu sovražniku; toda kaj more 1100 12 | jih je mnogo popadalo pod krutimi meči in naposled se je zgrudil 1101 15 | znamenja svoje krvoločnosti in krutosti. ito na polju so poteptali, 1102 17 | barvami je slikal sivolasi mož krvave boje s Turki pred Belim 1103 7 | bistroumnost pomagati Almiri. ~S krvavečim srcem je gledala deklica, 1104 4 | nje. Pri tem pogledu je krvavelo Zaliki srce. ~Serajnik je 1105 1 | svetu. Bil je večkrat v krvavih bojih proti Turkom in Ogrom 1106 11 | zažarele. Iz njih je odsevala krviželjnost in umor. Zdaj se močno zabliska, 1107 ZgoDod| večer razne pripovedke o krvoločnem turškem ropanju in požiganju 1108 11 | vlivali vrelo smolo in krop na krvoločnike, ko so jeli podkopavati 1109 4 | po vencu slavne zmage nad krvoločnim Turkom. Pregovoril sem bil 1110 10 | da se naj poskrijejo pred krvoločnimi Turki. ~Zdaj pa je vrelo 1111 15 | poplačal tudi Turkom njih krvoločnost. ~Sredi meseca velikega 1112 ZgoDod| vojaški zavod. In tu je krščanska deca pozabila na svojo vero 1113 16 | in molil tiho k svojemu krščanskemu Bogu in Materi božji. ~Spomini 1114 3 | Marka blago navdušenje za krščansko vero v boj proti Turkom; 1115 17 | njem je zame obleka, ka kršno nosijo turški trgovci, in 1116 1 | sužnosti; naj jim odvrne kugo in lakoto; če jim je pa 1117 3 | Bil je tudi Zaliki krstni kum (boter) in njen varuh. Zaradi 1118 15 | Dodobra so že bili razgrebli kup na vse strani. A kar naenkrat 1119 16 | nevarno zbolela. A gren ka kupa našega življenja ni nikdar 1120 2 | postal véliki kupec. Zdaj kupčuje sicer večidel zdoma, a naselil 1121 2 | kramarja je postal véliki kupec. Zdaj kupčuje sicer večidel 1122 15 | zahajal k njima. Onadva sta kupovala tudi živež za vso sosesko, 1123 6 | starosta Serajnik. On je iz kušen v gospodarstvu in bojih, 1124 5 | zadel na njeno uho, odskoči kvišku in pogleda skozi grmičje 1125 13 | vzdigovale, kakor se ob viharju ladja ziblje na morju. ~"Poslušajte!" 1126 3 | deklico. ~Imenovali so ga Laha, pozneje mu pa še prideli 1127 8 | obleke, katere je gonil lahen vetrič, a kmalu pokaže zopet 1128 2 | in za njegovo nevesto. ~Lahkega srca sta korakala potem 1129 4 | nalogo, odslej pričakujem z lahkim srcem zadnjo uro." ~V znamenje 1130 15 | izdajalka Almira svojim lahkovernim sosedom. Ljudje so res verjeli 1131 3 | priljubila sladka govorica lahkožive in vesele Almire, kakor 1132 3 | v vsem se je kazala neka lahkoživost in raztresenost. Na Zalinem 1133 18 | to igro zvesta žival ter lajajoč naznanjala svojo radost. ~ 1134 18 | jeze in opravkov. Vedno je lajal in se jezno zaganjal v raztrgane 1135 15 | zadovoljnega. A v svoji lakomni duši se je kesal, da ni 1136 15 | Tresoglav. Bil je žrtva svoje lakomnosti in izdajstva. ~Tresoglav 1137 1 | naj jim odvrne kugo in lakoto; če jim je pa usojena nagla 1138 3 | kakor svila tankim in lepim lasem. Če je Zalika v nedeljo 1139 3 | svojo mater. Nikdar se ni laskala ljudem. Kazala se je bolj 1140 9 | si je vzel sultan v svojo last kot sužnice, manj zale pa 1141 11 | sama s kamnom prebila glavo lastnemu očetu. ~"Glej, Almira, to 1142 14 | Serajnik, tudi Mirko, njen lastni ženin in mož sam, nad njeno 1143 ZgoDod| knezi pa so se zavarovali v lastnih trdnih gradovih. Tako je 1144 3 | Knezovo kmetijo v Svetnah. Kot lastnik nepremičnega posestva pa 1145 1 | Opazovali so na Mirku očetove lastnosti ter ga imeli za vrednega 1146 ZgoDod| sam okoristil z dobrimi lastnostmi naših očakov. ~Prvikrat 1147 8 | strastne ženske. Almira je laške krvi. Bog ve, kaj zna v 1148 1 | Največ jih je bilo seveda z Laškega. Živino sem drago prodal, 1149 7 | Zakaj niste ostali tam na Laškem, kjer sem se rodila? Zakaj 1150 1 | nas. Prišel sem v družbo laških kupcev. Med njimi jih je 1151 3 | svoje. Almira, zapeljivo laško dekle, ga bo popolnoma omamilo 1152 12 | Govori, žid, kje in kako! Ako lažeš, si ob glavo." ~"Poglej 1153 15 | sosedom. Ljudje so res verjeli lažnivim besedam in občudovali njen 1154 5 | so ga zagledale že od da leč. ~In ko je prišel blizu 1155 7 | hladilnega leka svojim bo lečinam." ~Tako govoreč je stiskala 1156 7 | zabobni, hiše se stresejo in ledene kaplje se vsujejo na bogato 1157 4 | nekaj dni je nastal hud legar v na šem taboru. Mnogo jih 1158 7 | nikogar ne maram!" ~To je bil lek za Almirino dušo. Že sama 1159 7 | ako ne najdem hladilnega leka svojim bo lečinam." ~Tako 1160 16 | Nekateri so že menili, da bosta lep par. Drugi so zopet trdili, 1161 9 | mladeniči, zalo nevesto in lepega ženina, ko sta prihajala 1162 4 | poznal njeno bolečino. Z lepimi besedami jo je skušal potolažiti, 1163 3 | ni bilo v zavesti svoje lepote. Tembolj pa jo je kazala 1164 3 | vrednost pa je dajala Zalini lepoti njena dekliška čednost in 1165 14 | nima med svojimi sužnicami lepše, kakor je tale pred menoj." ~" 1166 ZgoDod| slabo utrjeno Metliko. Iz lesenih hiš obstoječe mesto je kmalu 1167 7 | prosto. Zvezde so svetlo lesketale na nebu in luna je razlivala 1168 6 | na Gradišču. Veselje je lesketalo možu na licu, videčemu, 1169 11 | prisvojiti ves plen v taboru. Po lestvicah so skušali priti prek zidovja 1170 12 | tabor. Drugi so prislanjali lestvice ob zid, da splezajo v grad, 1171 1 | za drugim; vsi so bili z letino zadovoljni. ~"Kaj nam bo 1172 16 | Tako je teklo leto za letom. Bili so to tožni in žalostni 1173 1 | Podjunski dolini. Pred dvema letoma pa so opustošili ves kraj 1174 12 | Bojevala sta se kakor divja leva. Puščice so švigale mimo 1175 4 | se zaženemo kakor ljuti levi nad sovražnika. ~In božja 1176 14 | ki je prej zakrival že lezna vrata. ~"Bog ve, kako so 1177 16 | pobere beli listič, ki je ležal na tleh. ~"Ta jezik mi je 1178 15 | da se reši. ~V kleti je ležalo več brun in hlodov. Z njimi 1179 8 | hitro se zo pet nagne in leže na tla. Najbrž je sanjala, 1180 8 | petelinčki, so vstajali s svojega ležišča. Na Serajnikovem dvorišču 1181 9 | in zapuščala svoje trdo ležišče. Tedaj že ni bilo več človeka 1182 1 | bila dekleta kakor žene ličnega obraza in lepe rasti. Ni 1183 8 | Sedel je v haljo zavit na ličnem vozu. V obraz mu sicer nisem 1184 8 | stolp. Ondi je gledal iz line na svoj in Miklov dom v 1185 9 | je prisijalo sonce skozi lino na njegovo lice, se je vzdramil 1186 5 | In ko je prišel blizu lipe, je stopila deklica pogumno 1187 17 | njej. Tako je vsaj brala na listu. ~Polna upa in strahu je 1188 2 | v višavah je uslišal mo litev bogaboječega starca; zakaj 1189 15 | Nenasitni izdajalec se lizal sedaj mokro kamenje in jedel 1190 18 | dovolj načuditi videč, da liže Kastor bližajoči se beračici 1191 18 | ta slika ji je rešila živ ljenje!" ~Tu je prenehala beračica. 1192 16 | nesrečni mož k novemu živ ljenju. Vzbudilo se mu je neskončno 1193 12 | podpirajoč. "Glej, moj pove ljnik, ni nesreče brez sreče! 1194 7 | mogla preprečiti zvezo dveh ljubečih src. ~V tem kratkem času 1195 11 | nesrečna vojska še od mojega ljubega Mirka. Zdelo se mi je, da 1196 16 | noč in klicala v svo jem ljubem materinem jeziku Marijo 1197 3 | videl, da se Mirko prav ljubeznivo pogovarja z Almiro na vrtu. 1198 6 | okoličani tako presrčno ljubijo in spoštujejo. Ves ganjen 1199 17 | te pestoval mlado dete. Ljubil sem te, kakor svojo kri, 1200 4 | zdaj sem prepričan, da me ljubiš iz vsega srca. Zdaj vem, 1201 4 | videla, kako se je nežno in ljubko poslavljal od nje. Pri tem 1202 ZgoDod| Mateno, v Šmarje in celo do Ljubljane, kjer so sežgali šenklavško 1203 11 | kristjanski tabori z blagom in ljudmi vred v kratkem v pest, si 1204 ZgoDod| iz mesta Carigrada. ~Ta ljudska pravljica in poročilo Unrestovo 1205 1 | Bili so tako rekoč pravi ljudski zbori. Prijatelji, znanci 1206 6 | našo sveto vero in pobijali ljutega sovražnika, krvoločnega 1207 5 | zidovje na Gradišču je bi lo zavito v grozno temoto. 1208 1 | in moški so stali strogo ločeni in tudi po svetem opravilu 1209 17 | straže je dotekel in on se je ločil, navdušen in oživljen, od 1210 2 | skupaj. Po malem pa so se ločili drug od drugega; vsak jo 1211 15 | razpokano zidovje, ki je ločilo klet od kleti. Mislil in 1212 13 | hočem imeti, prej se ne ločim od tod. Mnogo je sicer mladih 1213 10 | nevesto. Zdelo se mu je, da se ločuje na veke od svoje Zale. Solze 1214 1 | mirnemu počitku. Tudi ptički v logu so bili že odpeli svojo 1215 17 | doma. Ravnokar so šli na lov. Ako pridejo domov, vaju 1216 8 | poskrili kakor zajci pred lovcem... Kje pa so tvoji tovariši, 1217 ZgoDod| Ljudi pa je lovil, kakor lovci divjo zverino, ter jih odvajal 1218 ZgoDod| odnesti s seboj. Ljudi pa je lovil, kakor lovci divjo zverino, 1219 18 | svatje so sedeli za bogato ob loženo mizo. Napivali so drug drugemu. 1220 2 | hišne duri. Na prag pride z lučjo v roki Miklova Zala. Vsi 1221 10 | te krasote; ni občudovala lune, niti migljajočih zvezdic 1222 7 | zadušiti notranjo bolest. Hipo ma pa ji je oko zažarelo, dekle 1223 7 | poskrijejo v svoja zatišja, do mača žival se potuhne v hlev, 1224 8 | Štefan je bil sin kmeta Mačka, premožnega posestnika v 1225 5 | zalajal. Morda je izpodil mačko iz bližnjega grmovja, ali 1226 8 | tovariši, med njimi seveda tudi Mačkov Štefan, so ostali mirni. 1227 12 | kleteh, je vzel sovražnik pre maganim kmetom. Plen je bil velik. ~ 1228 15 | pogum. Le oče Serajnik je majal z glavo, toda rekel ni ničesar. 1229 11 | tresla zemlja in so se skale majale. ~Zalo in Almiro obide groza 1230 1 | osupli poslušali Serajnika. Majali so z glavami in mu niso 1231 7 | v svoji bolesti!...Zakaj majate z glavo? Ali nočete ustanoviti 1232 2 | Kako veselo in ponosno se maje polno klasje!" ~Pri teh 1233 15 | sivolase starčke, kakor majhne, nedolžne otročiče. ~Na 1234 4 | Zalike v zibeli, jaz pa od majhnega, desetletnega Marka. Tvoja 1235 1 | veliki kmetiji v Svetnah, majhni vasi na južnem obronku prej 1236 18 | vsaki priliki poklanjala majhnih darov. ~Le nesrečni mladenič 1237 1 | kmetom srce in glavo. Z majhnim upom so gledali v negotovo 1238 ZgoDod| obširno poroča o njih. Dne 26. malega srpana istega leta so došli 1239 2 | je hodilo več skupaj. Po malem pa so se ločili drug od 1240 2 | čutil, da ga je tuje dekle malodane že ujelo v nastavljene mreže... ~ 1241 3 | ju ne bi bila Serajnikova mamica povabila k sebi na ve čer, 1242 8 | pogumnega mladeniča ne sme manjkati pri moji ženitvi. Tvoj oče 1243 3 | kakor sveča, je bila Almira manjša, a vendar tako primerna 1244 16 | carja. Z majhno četo, a še manjšim številom ujetnikov, brez 1245 7 | pustiti, za drugega nikogar ne maram!" ~To je bil lek za Almirino 1246 4 | Mirko? Saj tako vem, da ne maraš več zame. Edino upanje, 1247 16 | poslal to pisemce. Sam Bog in Marija Devica me hočeta rešiti 1248 6 | Miklom in njegovim bratom Markom doli v globoko deželo ogrsko 1249 17 | bosta poskusila uteči. ~Čas Markove straže je dotekel in on 1250 17 | Zala, in bodi mirna, kakor marmoren kip! Sicer sva izgubljena." ~ 1251 14 | je stala kakor neobčutna marmorna podoba sredi svojih sosedinj. 1252 8 | gnali pa stirji na gore. Marsikatera babica je zakopala na vrtu 1253 4 | tvojega očeta in strica in še marsikaterega drugega moža v Rožni dolini. 1254 1 | bil tedaj sinu pridobil marsikatero prednost pred drugimi fanti. ~ 1255 3 | ustnic in njeni pogledi so marsikoga presenetili. Prevzel te 1256 1 | iz obližja, kakor od Sv. Martina, iz Rožeka, iz Št. Ilja, 1257 13 | nad nesrečnimi kristjani. Mastili so se, kolikor so mogli. 1258 ZgoDod| dirja na ižansko polje, v Mateno, v Šmarje in celo do Ljubljane, 1259 8 | Otroci so se skrivali za materami, žene pa oklepale svojih 1260 16 | da ne bi pozabila svojega materinega jezika. In podoba Matere 1261 16 | klicala v svo jem ljubem materinem jeziku Marijo Devico na 1262 2 | glej, luč je še svetila v materini sobi. Zdaj pospešita korake, 1263 4 | Hunjadu, očetu znanega kralja Matjaža. Z združenimi močmi uni 1264 7 | skoro zgrudila na tla. Ali maščevalna strast in up sta jima dajala 1265 7 | pomislila na posledice svojega maščevanja. Saj je dobro vedel, da 1266 16 | slutnja in sum o Almirinem maščevanju in izdajstvu. Mirko se ni 1267 10 | ne ugaja; češ, tako se ne maščuje dovolj nad Mirkom in njegovo 1268 14 | tiho dalje in Zalika je medpotoma stiskala majhno podobico 1269 ZgoDod| privrelo, kakor zgodopisec Megiser (umrl l. 1616) in drugi 1270 11 | Hvala Bogu, da je jutro megleno," spregovori Mirko, ko se 1271 17 | zavijeta preko dolge, v gosto meglo zavite planjave proti severu 1272 3 | se je bolj trdega kakor mehkega srca. Mladeniči so jo vsi 1273 17 | zi din. Iztrgal te bom iz mehkužnih, poželjivih rok nečloveških 1274 2 | po najnižji ceni. Mojega mejaša in prijatelja Kneza je spravil 1275 6 | prvi njihovi oddelki že ob meji koroški; drugi so pripovedovali, 1276 1 | do visokih Karavank, ki mejijo deželo koroško od kranjske. 1277 9 | potegnil roke po licu in si mel oči, preden se je umil. 1278 13 | drugi so tedaj dobro razu meli strašne besede njegove: ~" 1279 9 | izpremenil Podklošter, kjer so se menihi hrabro in vztrajno borili 1280 4 | Kapistrana. Kakor da bi bila menihova svetost zarotila svinčenke, 1281 16 | na vr tu. ~Nekateri so že menili, da bosta lep par. Drugi 1282 12 | to spremembo. ~"Tudi jaz menim," odvrne Almira, "da ne 1283 8 | množico v taboru. Ravno so se menjavale straže na zidovju in v stolpih, 1284 1 | bil v tedanjih časih zna menje, da si naj vsi kristjani 1285 17 | govorim svojega jezika, z niko mer ne hodim k sveti maši in 1286 15 | njih krvoločnost. ~Sredi meseca velikega srpana imenovanega 1287 9 | zasvetilo orožje v bledi mesečini. Bila je turška četa, katero 1288 8 | in neštevilne zvezdice. Mesečna krogla je plavala po širnem 1289 7 | zidovje, dvorane in kleti pri mesečni svetlobi. ~"Tukajle bo najlaže 1290 15 | njegovega telesa je izginjalo meso. Postal je kost in koža. 1291 6 | pripravljeno v bran. ~Na treh mestih so se imeli kmetje utaboriti 1292 9 | utaboril na ravnem polju pred mestom Beljakom glavni stan turške 1293 12 | naskakovali zidovje. Neka teri so metali zastrupljene puščice na 1294 11 | skalnati votlini. Vsi so začeli metati skalovje v globočino in 1295 ZgoDod| kranjsko mejo, na slabo utrjeno Metliko. Iz lesenih hiš obstoječe 1296 1 | vzdiguje hribček, blizu 200 metrov visok. V onem starem času, 1297 10 | ni občudovala lune, niti migljajočih zvezdic na nebu. Tako jo 1298 6 | s sosedom in prijateljem Miklom in njegovim bratom Markom 1299 5 | pasji glas. Spoznala je Miklovega Kastorja. Kakor da bi strele 1300 16 | poslušali sivolasi stražniki mile prošnje ženske, toda molitve 1301 14 | mogel ločiti od njenega milega pogleda. ~Zalika zre nepremično 1302 18 | ubožci, da bi prejeli kak milodar od bogate neveste in srečnega 1303 18 | raztrgan in raz capan je prosil miloščine od hiše do hiše, da se je 1304 3 | vedela, da je zunanja lepota minljiva in da lahko škoduje človeku. 1305 4 | zidovju pred trdnjavo; vsako minuto smo že mislili, da se polasti 1306 14 | je postal sedaj krotek in miren. Blagi Zalin pogled ga je 1307 4 | Zalika se kar hitro odtrga Mirkovemu objemu in pristopi k očetu 1308 10 | zgrudi na tla, oklepajoč se Mirkovih kolen, in omedli. ~Oče Serajnik 1309 13 | tresel se je od jeze nad Mirkovimi odločnimi be sedami. ~"Vrzite 1310 17 | obok stopi, Zala, in bodi mirna, kakor marmoren kip! Sicer 1311 3 | ognjem. Nič zaupnega, nič mirnega, nič blagega nisi videl 1312 1 | priroda se je spravljala k mirnemu počitku. Tudi ptički v logu 1313 14 | ljubezen zakonske žene!" ~Z mirnim, prav preroškim glasom pa 1314 14 | plakala, ni vzdihovala. Z mirnimi očmi je pogledala proseče 1315 13 | možem. Občudoval je njegovo mirnost in odločnost. ~"Le nekaj 1316 13 | bila prva noč, ko so Turki mirovali brez strahu. Zatorej je 1317 15 | židovska lakomnost mu ni dala mirovati. Vtihotapil se je nekega 1318 18 | ozirala po zbrani množici misleč: Kaj le pomeni toliko čakajočega 1319 16 | bogata in čislana. ~Ali pa mislite, da je bila naša Zalika 1320 6 | hitro preteklo. Vsak, bodisi mlad ali star, moški ali ženska, 1321 6 | očeta, pa si izberite njega, mladega in čilega moža, namesto 1322 7 | podjeda korenine mojemu mlademu življenju. Ako se ne uresniči 1323 6 | dragi sosedje, kje so one mladeniške moči, kje je oni mladostni 1324 3 | je izpremenila pozneje v mladeniško in moško ljubezen. In ta 1325 10 | vriskali. Godci so godli, mladina je pa plesala. Daleč tja 1326 17 | goreča ljubezen, pogum in mladostna navdušenost. Njegovo največje 1327 6 | taborih. Te jim naj dajejo mleka, ako bi Turki dalj časa 1328 17 | branil sebe in svojo spre mljevalko, ali pesjani ga ubijejo 1329 16 | vse njegove nesreče. V tem mnenju ga je podpiral tudi njegov 1330 18 | se je ozirala po zbrani množici misleč: Kaj le pomeni toliko 1331 16 | premolila. S solzami je močila svilnato in z zlatom obšito 1332 4 | kralja Matjaža. Z združenimi močmi uni čimo nekaj turških ladij 1333 17 | Ne, ona še živi, a tem močneje, čim dlje te gledam, ljuba 1334 3 | čeveljce, bele nogavice, kratko modro krilo, črno jopico s srebrom 1335 1 | Po Rožni dolini se vije mogočna Drava, ki nam rodoviti žitna 1336 15 | ujetnikov se je rešilo iz mogočne vode. Med njimi je bil tudi 1337 15 | dragocenosti naj prepuste mogočnemu zma govalcu. ~Pogoji so 1338 11 | ki je bil ob nočni plohi mogočno narastel ter si je bobneč 1339 12 | katerega nam je vaš prerok Mohamed sam pokazal. Ta pot vodi 1340 15 | do reke Drave. Pri vasi Mohljiče se ji je pridružila še četa, 1341 15 | izdajalec se lizal sedaj mokro kamenje in jedel prst, da 1342 12 | Almira na straži. Obedve sta molčali zamišljeno. Naposled je 1343 5 | vse, srce in življenje? Ti molčiš! Ali ti je res začarala 1344 1 | dekleta s povešenimi očmi, molek ali podobo sv. Petra v rokah 1345 2 | nočne pošasti skrivnostno moleli v nebo. Čudovita tihota 1346 10 | nebo. Ženske vpijejo in molijo, otroci jočejo, moški pa 1347 8 | polna ljudi. Vso noč so molile žene in otroci, naj jih 1348 17 | tem mestu. Z nikomer ne molim skupaj rožnega venca, z 1349 14 | postelji. Za Mirkovo dušo pa molimo, da bo zveličana. V nebesih 1350 16 | svojo vero. ~V teh ponočnih molitvah jo je vselej šele proti 1351 11 | in njegov glas odmeva za molklo od skale do skale, dokler 1352 17 | pesjani. Ako jim hočeta uteči, morata tole storiti: Po noči bežita 1353 11 | Preden se stori dan, oče, morate iti odtod," povzame nato 1354 11 | bojte se, oče! Začeto delo morava in bova dokončala. Vem za 1355 9 | odročnih krajih. ~Le tako si moremo razlagati, zakaj niso bili 1356 17 | bežita naprej, kakor hitro moreta. Podnevi pa počivajta, stoječa 1357 1 | Turki dolgo časa razsajajo, morijo in požigajo. Deset let je 1358 ZgoDod| svojo lastno domovino in morili lastne svoje rojake, ali 1359 11 | Gledala je, zbegana kakor morilka, v prepad. V srcu jo je 1360 7 | nihče ne vedel za njeno morilko? Tu ni mogla vsa ženska 1361 11 | človek, kateremu pretresajo morilne misli dušo in srce. ~Zalika 1362 11 | da ni pospeševala njenega morilnega načrta. ~Iz tega mučnega 1363 7 | Tresoglava so prestrašili hčerini morilni naklepi. Groza ga je sprele 1364 16 | zamrežena. Po hodnikih in mostovžih so vedno hodile straže podnevi 1365 8 | le, da nas sovražnik ne moti." ~"Ne boj se, Mirko!" odvrne 1366 4 | le globoki vzdihljaji so motili skrivnostno tihoto. ~Ko 1367 5 | zdaj govoril resnico, se motiš. Almira je močnejša od tvoje 1368 3 | tuji kramarji, ki nimajo do movinske pravice, pobrati iz dežele. ~ 1369 16 | visoke kupole carigrajskih mošej, ko se je Zala prebudila 1370 9 | potihnilo, se je pritihotapila moška postava, v črno haljo zavita, 1371 3 | čelo nekaj vzvišenega in moškega. Njeno veliko mo dro oko 1372 3 | pozneje v mladeniško in moško ljubezen. In ta je ostala 1373 10 | In ko je potem z drugimi možmi vred stopal na Gradišče, 1374 16 | je bila tudi Drava mnogo mrličev vrgla na suho. ~Preteklo 1375 15 | zbegana se je vrgla Almira mrliču na prsi in se ni ganila 1376 7 | njenega lica se je umaknila mrtvaški bledobi. Oči so se udrle 1377 18 | bi mu donel glas njegove mrtve žene na uho. ~Tudi Almira 1378 15 | so se čudili sosedje nad mrtvecem in se spogledovali, ko so 1379 18 | izpričevala ključa, najdena pri mrtvem Tresoglavu. Naposled je 1380 11 | namen. Rotila se je proti mrtvi prirodi, da ni pospeševala 1381 11 | Almirin život je obšla pri tem mrzla groza. Vsa se je stresla. 1382 13 | Mirko še vedno molči. A mrzle potne srage mu stopajo na 1383 11 | ustne in roke okrvavljene, mršavi lasje so ji divje padali 1384 16 | srčnost, da more mirno, kakor mučenik, prenašati grozno smrt za 1385 17 | ljubo Zaliko sužnosti in mučeniške smrti. ~Dolgo sta se pogovarjala 1386 13 | izpolnijo moje želje. Strašno, mučeniško smrt moramo pripraviti drznim 1387 13 | treba, naj jih trpinčijo in mučijo! ~Prepričan sem, da dobimo 1388 8 | notranja slutnja ga je vedno mučila. Mirko se ni mogel popolnoma 1389 11 | ujeli Turki, ga neusmiljeno mučili in naposled nečloveško usmrtili?!... 1390 11 | morilnega načrta. ~Iz tega mučnega stanja vzdrami deklico zamolkli 1391 15 | vojaki, ko je bil ujet, z mučno smrtjo. Trpinčili so ga, 1392 15 | so mogli in znali. V teh mukah in bolestih pa je bil, čemur 1393 15 | Koroško. ~Nagloma je bil nabral Mirko tudi v Rožni dolini 1394 11 | pospeševala njenega morilnega načrta. ~Iz tega mučnega stanja 1395 3 | bili njegovi visokoleteči načrti. To je bil tudi vzrok njegovi 1396 11 | postoji in premišlja o svojem načrtu, gledajoč v temno brezno 1397 18 | ima. Niso se mogli dovolj načuditi videč, da liže Kastor bližajoči 1398 2 | tu na polju; zatorej je nadaljeval: ~"Za naš kraj je pač oni 1399 18 | turški robec in haljo ter nadaljevala z izpremenjenim milim glasom: ~" 1400 16 | nesrečnico. Naposled so jo začeli nadlegovati zavoljo njene vere. Zahtevali 1401 3 | znano je, da se človek prej nagiblje k hudemu kakor k dobremu. 1402 1 | lakoto; če jim je pa usojena nagla smrt, tedaj jim naj podeli 1403 10 | on, moj pram, me je rešil nagle smrti. ~Za seboj nisem čul 1404 15 | priti preko globoke reke. V naglici so si stesali Turki iz desk 1405 18 | zbegana in obupana se napoti z naglim korakom proti Svetnam. Ljudje 1406 10 | je zdaj pa zdaj pogladil nagubano čelo. Če ga je pa Zalika 1407 ZgoDod| slovenskih okrajih še dandanes nahaja mnogo spominov in pri povedk 1408 13 | oblasti, ali tako vrlih ne nahajam med njimi, da bi jih mogel 1409 14 | podoba sredi svojih sosedinj. Najblažji njen čut je bil razžaljen. 1410 2 | drevjem. V tej vasi je bil dom najbogatejšega kmeta v šentjakobski župniji, 1411 3 | sinu za ženo. A z Mirkom, najbogatejšim mladeničem v vsej okolici, 1412 6 | in bojih, on nas bo vodil najbolje. Njemu bomo vsi v vsem in 1413 8 | kako bi se mogli braniti z najboljšim uspehom. Obadva sta pa bila 1414 5 | gojila njegova duša. ~Z najboljšo nado in največjim upanjem 1415 18 | ter izpričevala ključa, najdena pri mrtvem Tresoglavu. Naposled 1416 17 | gozda. ~V hišo stopivši jo najdeta prazno. A hitro prikrevsa 1417 1 | tedaj bo huda. Krava, ki jo najdeš takrat med Celovcem in Beljakom, 1418 11 | brezno pod seboj: ~"Tu je najgloblji prepad. Semkaj jo zvabim. 1419 13 | tovariše, častniki moji, v najglobljo ječo! Stražite dobro to 1420 ZgoDod| dogodila l. 1478, ko je bil najgrozovitejši turški napad na koroško 1421 10 | naenkrat polna ljudi. ~Le najhrabrejši so še ostali za mizo pri 1422 15 | nečlovečnosti. ~To je bila najhujša turška vojska, katero so 1423 16 | moral ločiti od njih. V najhujši bitki z janičarji so ga 1424 6 | glava je in ostane vedno najimenitnejši del, ki določuje s svojo 1425 12 | prihoda, ali njegova Zala, najkrasnejša ženska v vsej okolici, bo 1426 13 | odvrne Mirko poveljniku. "Najkrutejši divjak bi ne silil na kaj 1427 7 | mesečni svetlobi. ~"Tukajle bo najlaže priti Turkom na Gradišče," 1428 16 | dvorane. ~Oblačiti jo je dal v najlepšo svilnato obleko, kakor so 1429 9 | zaiskrijo poveljniku oči. Najljubše bi mu bilo, ako se mu posreči 1430 10 | poglavje ~Pri Serajniku ni niti najmanjša neprilika kalila svatovskega 1431 7 | nevarnosti zase uničiti Zalike. Najmanjši sum bi spravil njega in 1432 11 | nevesta, a zvečer sem postala najnesrečnejša žena." ~Solze se ulijejo 1433 12 | prijatelj Štefan sta bila na najnevarnejšem mestu. Bojevala sta se kakor 1434 2 | žitnih pridelkov, a seveda po najnižji ceni. Mojega mejaša in prijatelja 1435 6 | sovražnikom, kakor vozove, najpotrebnejšo hišno opravo in obleko. 1436 9 | velika gostija pri Serajniku, najpremožnejšem kmetu v Rožni dolini. Mnogo 1437 12 | ženska v vsej okolici, bo najpripravnejši dar tvojemu veli kemu carju 1438 5 | srce, in to je bila tudi najsrčnejša želja mojega sivolasega 1439 13 | prijatelja. Ta pogled je izražal najsrčnejšo zahvalo za njegove blage 1440 5 | očetu; zakaj izpolnil mu je najsrečnejšo željo, ki jo je gojila njegova 1441 14 | naznanijo smrt. Pričakovali so najstrašnejših muk. ~Strah in groza jih 1442 ZgoDod| borili vztrajno in pogumno za najsvetejše svetinje, za vero in svojo 1443 11 | svojega nesrečnega očeta. ~Najtežje pa pogrešam njegove skrbne 1444 5 | duša. ~Z najboljšo nado in največjim upanjem je gledal Mirko 1445 11 | straži, včasih tudi Almira. ~Največjo pogumnost in odločnost med 1446 8 | jutrnja zora z zlatimi žarki najviše vrhove južnih gora. Priroda 1447 8 | stolpih, kar se zasliši iz najvišjega stolpa stražnikov glas, 1448 9 | je pridobil pri cesarju najvišjo naklo njenost in največ 1449 ZgoDod| skušal naslikati črtico iz najžalostnejše zgodovinske dobe slovenskega 1450 3 | dekličino zapeljivost in nakane njenega očeta. ~Zatorej 1451 11 | v svoje grešne misli in naklepe. ~Ko se je storil dan, jo 1452 7 | prestrašili hčerini morilni naklepi. Groza ga je sprele tela 1453 9 | pridobil pri cesarju najvišjo naklo njenost in največ zaslug 1454 11 | ali zastonj. Sreča mi ni naklonjena. Prvi kamen, ki je priletel 1455 9 | dvornikom v znamenje svoje naklonjenosti. ~Naravno je torej, da je 1456 15 | poveljnikom, ali tajno v kleti nakopičene dragocenosti so jasno pričale 1457 5 | kako bo s svojim očetom nakupila vsa posestva v okolici in 1458 3 | potem mu bo tudi mogoče nakupiti vse druge manjše kmetije 1459 4 | Danes sem dovršil svojo nalogo, odslej pričakujem z lahkim 1460 15 | ladij in brodov. Na nje so naložili svoj plen, v nje pognali 1461 14 | skrita za grmovjem. ~"Vse se nama bo posrečilo, Zala," ohrabruje 1462 9 | Le v Rožno dolino ni bil namenjen noben oddelek. Zakaj naravnost 1463 4 | sreči tvoj oče, Zalika, namenjeni udarec ter prebode sovražnika, 1464 17 | muke in trpljenja, ki mi je namenjeno." ~Solza se utrne starčku 1465 2 | srce. Davno je že namreč nameraval s sinom govoriti na samem. 1466 14 | spoznala sta natanko njene namere. Ali to ni presedalo Almiri. 1467 1 | Ni pa bilo tukaj tistega namežikovanja in šaljivega pogovarjanja 1468 10 | mu izpere rano in hladi z namočeno ruto sence in glavo. Ranjenec 1469 12 | pazno gledali, kdaj Turki nanje udarijo, a so vražnik je 1470 7 | sta se ozirala naša znanca naokoli, ali ju nihče ne vidi; potem 1471 6 | Rožanje ubranili turškega napa da, a žalibože, prostora 1472 3 | dovolj, da jo sodi krivo in napačno. Pri tem je milo in zaupno 1473 11 | se srečno rešili nočnega napada in turške krvoločnosti. ~ 1474 ZgoDod| odslej naprej kaj pogostoma napadal naše dežele. V prihodnjih 1475 ZgoDod| seveda sedaj poturčeni, napadali svojo lastno domovino in 1476 8 | gostijo, ako nas Turki prej ne napadejo. Ti moraš seveda biti moj 1477 8 | ovinkih od obeh strani in so napadli kmete za hrbtom. Hipoma 1478 15 | močjo se je odločil tedaj napasti dobro utrjeno cerkev. Toda 1479 8 | življenje in posest. ~Naposled napelje Štefan govorico na druge 1480 11 | Globoke črne oči so ji bile napete, ustne in roke okrvavljene, 1481 ZgoDod| prestali pod tujim nasilstvom. Napisale bi se lahko debele knjige 1482 18 | za bogato ob loženo mizo. Napivali so drug drugemu. Starešina 1483 16 | slovenskih glasovih. ~Skrivši napiše majhen listič in ga vtakne 1484 13 | bogastva, kolikor smo ga danes naplenili, dobiš za plačilo. Zaslužil 1485 12 | napravijo vhod. ~A ves trud in napor ni mogel pridobiti sovražniku 1486 5 | da bi šla v hišo počivat, napravi se na pot proti Miklu. Streljaj 1487 12 | podkopavali zidovje, da si napravijo vhod. ~A ves trud in napor 1488 11 | bil ob nočni plohi mogočno narastel ter si je bobneč delal pot 1489 15 | bila takrat Drava visoko narastla. Težko je bilo priti preko 1490 14 | visokega čela. ~Globok vtis je naredila ta izredna prikazen na poveljnikovo 1491 7 | židovski rod. ~To vse ste naredili, a sedaj, v odločilnem trenutku, 1492 ZgoDod| sultani užugali krščanske narode, pred njimi je trepetala 1493 ZgoDod| jeli sedaj pripravljati vsi narodi skupaj na turške napade 1494 3 | nedeljo ali praznik oblekla narodno slovensko nošo: lepe čeveljce, 1495 ZgoDod| spominu in ustnem izročilu narodovem pa se je tu ohranil napad 1496 1 | obstanek še živi v slovenskem narodu; ljudstvo v Rožni dolini 1497 ZgoDod| ali gola re snica, da so naropani krščanski otroci, slovenski 1498 ZgoDod| po otrocih in ženah. Brez naropanih krščanskih otrok in lepih 1499 18 | ukaza izgnala vse žide, naseljene na Koroškem. Tako je rešila 1500 16 | služabnikom, da pretrpi rajše nasilno smrt, nego da bi odstopila 1501 ZgoDod| pretrpeti toliko nezgod in nasilnosti. Marsikateri drug narod 1502 1 | skrije, se bo rešil turškega nasilstva. Žitno polje bodo konjska 1503 ZgoDod| mnogo prestali pod tujim nasilstvom. Napisale bi se lahko debele