| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Jacob Sket Miklova zala IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
1504 4 | z zidovja, ga vrgli raz nasipe in iz spodnjega mesta, a 1505 4 | razvijali svoje zastave na nasipih in po zidovju pred trdnjavo; 1506 6 | naj zakoplje v zemljo in nasiplje kamenja nanj. ~Najboljše 1507 11 | kasneje so turške čete že naskakovale trdno zidovje od vseh strani. 1508 12 | boj. Turki so z vso močjo naskakovali zidovje. Neka teri so metali 1509 12 | imeli zopet na vseh krajih naskočiti ozidje na Gradi šču. ~To 1510 8 | branili kmetski zavezniki. Vse naskoke divjega sovražnika so krepko 1511 4 | mislili, da se polasti Turek naskokoma naše posadke. Ali glej, 1512 10 | Nato izpije čašo vina in, naslanjaje se ob zid, jame polagoma 1513 1 | ter ga imeli za vrednega nasle dnika svojemu očetu. Vpliv 1514 6 | sosedje, darujte tudi mojemu nasledniku tisto ljubezen in tisto 1515 11 | deževalo vso noč in ves naslednji dan. Božja previdnost je 1516 ZgoDod| objavljeni povesti sem skušal naslikati črtico iz najžalostnejše 1517 14 | sumničenje. Vsa potrta se je naslonila svoji materi na prsi in 1518 3 | dekliška resnoba. ~Sladek nasmehljaj okoli Almirinih rdečih ustnic 1519 2 | omahoval in so me preslepili nasmehljaji Almirini. Ali nocoj, oče, 1520 8 | nedeljo, sprijeti s svojim nasprotnikom. Tega so se pa naši kmetje 1521 4 | življenje. Čez nekaj dni je nastal hud legar v na šem taboru. 1522 2 | dekle malodane že ujelo v nastavljene mreže... ~Sin se je začel 1523 2 | tudi, kaj nameravam. Zdaj nastopijo hudi časi. Treba je krepke 1524 1 | obilnem številu. Hudi časi so nastopili za nas uboge kmete. Kuga 1525 1 | pomisleka so se vdali njegovim nasvetom. ~Tako je bil tudi na dan 1526 13 | roke." ~"Naj se zgodi, kar nasvetuješ. Dajte, prinesite, častniki 1527 1 | sosede. Po stari slovenski navadi je podal vsakemu desnico 1528 3 | je namreč dobro kmetsko navado, da so šli v njegovi hiši 1529 ZgoDod| iz leta 1478. ~Ta strašni naval nam natanko opisuje Jakob 1530 ZgoDod| Poglejmo si v sledečem najhujše navale krutega sovražnika v našo 1531 2 | očeta Serajnika. ~Veselje je navdajalo starega moža, ko je stopal 1532 5 | zdaj je zopet čula, kako navdušena govori Zalika o svoji neskončni 1533 4 | njim pred nas, govori nekaj navdušenih besed... in nato se zaženemo 1534 3 | njegovega brata Marka blago navdušenje za krščansko vero v boj 1535 18 | povedoval o Miklovi Zali. Z navdušenjem ti bo imenoval njeno ime 1536 6 | Kapistranom. Tam smo se navdušeno vojskovali za našo sveto 1537 17 | ljubezen, pogum in mladostna navdušenost. Njegovo največje hrepenenje, 1538 4 | strana nas je bila tako navdušila za boj proti nekristjanom, 1539 6 | čast in tako zaupanje je navdušilo mladeniča. Danes je šele 1540 11 | Polagoma zleze po strmini navzdol v prepad. ~Tu so stokali 1541 10 | mladenič na klop in umolkne. Navzoče spreletita strah in groza. 1542 1 | vzdihnili pri zadnjih besedah navzoči kmetje. V božjem strahu 1543 14 | že mislili, da jim sedaj naznanijo smrt. Pričakovali so najstrašnejših 1544 12 | mi je, nič hudega sluteč, naznanila mesto, kjer je bil skrit. ~ 1545 14 | znani ji mladenič Davorin. ~Naznanilo Davorinovo je kar pretresalo 1546 7 | Nov up prešine pri tem naznanilu Almiri srce. Nje oko zažari; 1547 17 | so skrivnost no odmevale, naznanjajoč, da vestno čuva sovražnikovo 1548 5 | zamolklo doneč zvonov glas in naznanjal polnoči. ~In zdaj, ob polnočni 1549 18 | zvesta žival ter lajajoč naznanjala svojo radost. ~Svatje se 1550 10 | kresovi na hribih in gričih. Naznanjali so prebivalcem v Rožni dolini, 1551 13 | imenu vseh tovarišev ti naznanjam, mogočni turški poveljnik, 1552 ZgoDod| ki so jih storili Turki našemu ljudstvu. ~Več kakor dvesto 1553 18 | vedno hudo govoril o njej, naštevajoč ji čestokrat njene pregrehe. 1554 5 | oblaki. Zvezde so izginile z neba in mesec ni več razlival 1555 8 | krogla je plavala po širnem nebesnem oboku in obsevala temno 1556 8 | posamezna poslopja in rdečijo nebesni obok. Ljudje vijejo roke 1557 15 | vsekana znamenja turške nečlovečnosti. ~To je bila najhujša turška 1558 17 | mehkužnih, poželjivih rok nečloveških Turkov. Privedel te bom 1559 8 | poglavje ~Drugi dan, bila je nedelja, je potrkal na vse zgodaj 1560 2 | je kramaril v Podgradu ob nedeljah pri cerkvi. Nato je jel 1561 1 | Molili so radi in ni bilo nedelje ne praznika, da ne bi šel 1562 7 | Tega ne, Almira! Kri, nedolžna kri prelita ne more nikdar 1563 15 | sivolase starčke, kakor majhne, nedolžne otročiče. ~Na potu so puščali 1564 3 | solza se ji je utrnila iz nedolžnega očesa in v solzah je zagotavljala 1565 3 | Mirko je rad verjel njenim nedolžnim pogledom in besedam. Ko 1566 11 | sivolasi starci in matere z nedorastlimi otroki. Moj načrt se da 1567 9 | Le Rožna dolina je ostala nedotak njena. Ondotni prebivalci 1568 15 | ostali dve hiši po ognju nedotaknjeni, in sicer poslopji, kjer 1569 14 | proseče proti nebu in vzela iz nedrij podobo Matere božje, katero 1570 1 | majhnim upom so gledali v negotovo prihodnost. ~ 1571 7 | v soboto zvečer domov. "Nehaj žalovati! Saj vidiš, da 1572 5 | Kri mu je zastala, srce nehalo biti, glas mu je obtičal 1573 9 | resnične! Vse dejanje in nehanje človeško je sicer v božjih 1574 3 | materi in Miklovi Zaliki! Neizbrisna sramota bi bila to za mojo 1575 7 | bi deklica, plavajoča na neizmernem morju, v hudem boju s strašnimi 1576 18 | nesrečen ubožec! ~Vsi so se neizrečeno veselili Zaline rešitve 1577 7 | Kdo? Mirko?!" odgovori nejeverno Tresoglav. ~Almira poskuša 1578 9 | ženinu. ~Na licu se ji bere nekak notranji strah, a deklica 1579 18 | Vselej ga je spreletela nekaka groza ter obšel ne prijeten 1580 15 | mladenič izgubil spomin. ~Le nekako temno se je še pozneje spominjal, 1581 8 | Zaliko, ki jo popelje že v nekaterih urah pred oltar. Zaupno 1582 ZgoDod| plenom in ujetniki vred nekaznovan odnesel pete. ~Bogati plen 1583 4 | srce mu je segal spomin na nekdanjega prijatelja. Po kratkem molku 1584 1 | spominjata še s svojim imenom na nekdanji grad; enega imenujejo Strelca, 1585 14 | oživljen in radosten, ozre na nekdanjo svojo prijateljico. Milo 1586 8 | pomena, ako človek z dekletom nekekrati prijazno govori." ~"To je 1587 2 | nesreča. Prišel je pred nekimi leti v našo župnijo in privedel 1588 15 | Zaliko v šotor. Ujeli so jo nekje v podzemeljskem hodniku, 1589 17 | mogel več vzdržati pokonci. ~Neko jutro je stopil iz vode 1590 9 | pa so pogrešali sosedje nekoga med gledalci pri cerkvi, 1591 11 | Vse pride v vaše roke. Le nekoliko časa še potrpite, mogočni 1592 4 | tako navdušila za boj proti nekristjanom, da smo sklenili pridružiti 1593 2 | pod mojo streho in rodili nekristjanski otroci! Ne mogel bi mirno 1594 10 | obhajalo do te brezbožne, nekrščanske rodbine. ~"Kdo bo le rešil 1595 2 | prišla ta zemlja tujcem in nekrščanskim ljudem v roke?! ~Le tega 1596 16 | izbrisala iz Mirkove duše tudi neljuba slutnja in sum o Almirinem 1597 8 | zaklela proti njemu. Te neljube slike se dolgo ni mogel 1598 9 | Gotovo se ti je sanjalo kaj neljubega, da si tako zamišljena. 1599 5 | molčal, kakor da bi bil nem. Spomnil se je, da je res 1600 14 | glavo in oči ter se vdal nemili usodi. ~Nov up in nada pa 1601 11 | radovala se je nad njeno nemilo uso do. ~"Nocoj ali nikdar 1602 8 | polnoči je potihnil šum in nemir med množico v taboru. Ravno 1603 17 | Začudena pogleda Zalika nemirnega starčka, ki kleči pred njo. 1604 7 | pretila Rožni dolini. Težko in nemirno je pričakovala trenutka, 1605 11 | bilo zakrivati notranjo nemirnost, zatorej je molčala. ~"Ali 1606 17 | bilo torej za kristjana nemogoče. ~Tako strašne ljudi je, 1607 ZgoDod| imela drugod, zlasti na Nemškem, mnogo oprav ka, domači 1608 18 | prestrašili takih besed in nenadne obtožbe. Almira je hotela 1609 ZgoDod| nismo postali žrtev turškega nenasitnega žrela. ~Slava vam in večen 1610 15 | kleti. Glad je hud gospod. Nenasitni izdajalec se lizal sedaj 1611 2 | konjsko kopito in požrlo nenasitno žrelo turško. Mi sami pa 1612 3 | večkrat, kaj pomeni njuna nenavadna prijaznost; ali iz vsega 1613 16 | Zaliko. ~Mirko je bil odslej nenavadno tih in pobit. Govoril je 1614 14 | pred vsemi je stala kakor neobčutna marmorna podoba sredi svojih 1615 11 | drobovino. Preklinjala je neobčutni kamen, ki je zaprečil njen 1616 14 | Mirkova je storila Zaliko neobčutno za vsako drugo nesrečo. 1617 16 | bila trdna v svoji veri, neomahljiva v svojih sklepih. Niti ene 1618 16 | Strašna je bila ta zapoved, a neovržna. Kdor se ustavlja sultanovemu 1619 13 | vojaki. Tak se pri druži nepoznan stražam. Tu posluša pogovore 1620 17 | za Zaliko in Marka pot po nepoznanih deželah. Naposled sta srečno 1621 ZgoDod| vojski. Janičarji so bili nepremagljivi in pravo jedro vsake turške 1622 3 | kmetijo v Svetnah. Kot lastnik nepremičnega posestva pa je lahko dobil 1623 16 | je tudi on, to je njegovo nepremišljeno prijateljstvo do Almire, 1624 13 | stoji zopet neupogljiv in neprestrašen pred turškim poveljnikom 1625 14 | je nosila glavo pokonci. Neprestrašeno je zrla stražnikom v oči. ~ 1626 14 | nastala po teh odločnih, nepričakovanih besedah. Vse se je kar strme 1627 3 | iz dežele. ~Te težkoče in neprijetnosti je poznal tudi Lah Tresoglav. 1628 10 | Serajniku ni niti najmanjša neprilika kalila svatovskega veselja 1629 9 | ta zastavil glavo za vse neprilike in nezgode, ki bi utegnile 1630 3 | kramarji v naših krajih zelo nepriljubljeni. To so bile namreč prave 1631 13 | Tresoglav. "Tabor pod Rožco je nepristopen. To smo izkusili predzadnjo 1632 1 | pod zemljo. Le kdor se v nepristopne pečine po skrije, se bo 1633 12 | Moja hči Almira je v onem nepristopnem taboru. Slišala je moj klic, 1634 11 | sem, da vzamemo nocoj ta nepristopni tabor, ali zastonj. Sreča 1635 17 | starčka, ki kleči pred njo. Nerazumljive se ji zde njegove besede. 1636 5 | vzdihovala Almira in govorila nerazumljivo sama s seboj, od šentjakobske 1637 8 | mi je jemalo, tako me je nesel moj vranec." Izgovorivši 1638 4 | obljubila svoje življenje. Neskončna žalost prešinja mojo dušo, 1639 5 | navdušena govori Zalika o svoji neskončni sreči in zvesti ljubezni 1640 18 | a sedaj je zato berač in nesrečen ubožec! ~Vsi so se neizrečeno 1641 18 | Rožani ne duha ne sluha o nesrečnem dekletu. ~Izdajstvo in lakomnost 1642 18 | živi, če si jo tudi ti, nesrečnica, izdala Turkom!" ~Vsi so 1643 16 | bilo premalo trpljenja za nesrečnico. Naposled so jo začeli nadlegovati 1644 16 | Serajnik je bil začel zaradi nesrečnih udarcev v zadnji turški 1645 18 | ostrmi vsa začudena nad nesrečnim človekom. Objame ga in poljubi 1646 13 | praznovali Turki svojo zmago nad nesrečnimi kristjani. Mastili so se, 1647 3 | Iskro njegove ljubezni je netila in vzdrževala Zalina lepota 1648 2 | sova se je oglašala sovi in netopirji so fr frali, iskaje si nočne 1649 7 | vzeli notranji dušni boji. Neukročene strasti so zdelale mlado 1650 16 | a njih pomen jim je bil neumeven. ~Le enemu izmed stražnikov 1651 18 | svatje! Kaj poslušate besede neumne beračice! Pojdimo v cerkev!" ~ 1652 15 | sedaj v turški vojski. Kakor neumno živino so go nili s seboj 1653 12 | ozidje na Gradi šču. ~To neumorno delovanje so seveda opazili 1654 13 | proti nebu in stoji zopet neupogljiv in neprestrašen pred turškim 1655 14 | ga je očaral; ukrotila je neusmiljenega Turka. ~"Resnico je govoril 1656 16 | na svetu, naj bi izročila neusmiljenim rokam turškim! ~Strašna 1657 13 | privrši. Le Mirko je ostal neustrašen. Le njega ni ganilo rožljanje 1658 17 | uboge matere. Tedaj sva šla neustrašena go tovi smrti naproti. ~ 1659 12 | udirati. A veliki pogum in neustrašljiva hrabrost Mirkova je pognala 1660 13 | poveljnik nad pogumnim in neustrašnim možem. Občudoval je njegovo 1661 ZgoDod| in čast, da ste se, kakor neužugani vitezi, bojevali skupno 1662 ZgoDod| sužnosti, o njeni rešitvi in nevarnem potovanju domov v svojo 1663 17 | rešitvijo. A v vseh nezgodah in nevarnostih je zaupala Zala še zmeraj 1664 ZgoDod| v našo deželo kakih 8000 nevercev. Sedaj so si pa poiskali 1665 17 | Starček pa strmi in se čudi. Neverjetne se mu dozdevajo govorjene 1666 ZgoDod| trepetala tudi zemlja slovenska. Neverjetno je skoro to, ali gola re 1667 ZgoDod| slika iz onih časov, ko je neverni Turek požigaje in ropaje 1668 ZgoDod| pripovedujejo, blizu 20.000 nevernikov nad ogrske in štajerske 1669 7 | Le Almira se je veselila nevihte, ki je pretila Rožni dolini. 1670 8 | kakor da bi šli domov v nezavarovane svoje hiše in koče. Cerkev 1671 12 | tudi Mirko, naš poveljnik, nezavesten na tla. Hud udarec po glavi 1672 5 | tmini. Almira pa se zgrudi nezavestna na tla in obleži na hladni 1673 ZgoDod| je mogel pretrpeti toliko nezgod in nasilnosti. Marsikateri 1674 14 | je pomirilo. ~Ta strašna nezgoda Mirkova je storila Zaliko 1675 17 | Marko pa je odvedel Zalo po neznanih, tajnih vežah in hodnikih. 1676 3 | Mirku ni ostalo to dekle neznano in Almira sama je najbolj 1677 8 | njimi pa je čuvalo nebo in neštevilne zvezdice. Mesečna krogla 1678 7 | v kratkem ovenela, kakor nežna rožica, če jo popali slana 1679 10 | navdaja ženina, sedečega poleg nežne neveste. Le on si je zdaj 1680 3 | mirno in zaupno. S svojim nežnim pogledom je očaralo Miklovo 1681 1 | Živino sem drago prodal, in nik dar še ni bilo take kupčije 1682 12 | kristjani izgubljeni; vsi se nikakor ne morejo rešiti skozi podzemeljski 1683 2 | bogatimi travniki, gozdi in paš niki. Tu raste tudi bujno žito, 1684 17 | govorim svojega jezika, z niko mer ne hodim k sveti maši 1685 3 | židi in tuji kramarji, ki nimajo do movinske pravice, pobrati 1686 4 | njem. In glej, še dandanes nimamo ne sluha ne duha o Marku. ~ 1687 11 | le tvoj oče, Almira? Ali nimaš nič poročila o njih?" ~" 1688 7 | nihče ne spoštuje? Zakaj niste ostali tam na Laškem, kjer 1689 11 | globoko klet na gradu, a nisva ga mogla najti nikjer. Ako 1690 8 | in zato ni niti voznika nit konj prav spoznal. ~Naš 1691 17 | si zamorska Afričanka in nizka služabnica na dvoru... ~ 1692 17 | zaklene. Tam spleza preko nizkega zidu in potegne Zalo za 1693 1 | in sv. Jakoba se začenja nizko pogorje. To nas vodi do 1694 2 | kakor da mu je žal, da niže od daleč spoznal prišlecev. ~ 1695 10 | klic. Tedaj skočim na ko nja ter hitim tovarišu na pomoč. 1696 9 | ali svojim nocojšnjim sa njam le ne verjamem," odgovori 1697 17 | Mislila je vedno, da se njego va duša že veseli v nebesih, 1698 1 | strani. Dandanes rasto na njegovem me stu visoki bori in smreke. 1699 17 | boju in jo pozneje podaril njegovemu bratu Miklu zato, ker mu 1700 15 | najti miru in tolažbe. Pred njenimi očmi je v nočnih sanjah 1701 9 | pri cesarju najvišjo naklo njenost in največ zaslug s tem, 1702 6 | Nekateri so trdili, da so prvi njihovi oddelki že ob meji koroški; 1703 4 | Boga, naj blagoslovi zvezo njihovih otrok. ~Zalika se kar hitro 1704 8 | zakopala na vrtu ali na njivi svoj skrivni denarni zaklad, 1705 3 | premišljeval je večkrat, kaj pomeni njuna nenavadna prijaznost; ali 1706 18 | zaganjal v raztrgane berače. Nobenemu ni prizanesel, kdor se je 1707 4 | Zalika? Ali se me bojiš, da nočeš zdaj, ko sem prišel jaz, 1708 9 | božjih rokah, ali svojim nocojšnjim sa njam le ne verjamem," 1709 11 | v tem hipu ji izpodrsne noga. ~Dekle zadene ob skalo... 1710 10 | bilo v tej strašni noči na nogah ter skrivalo sebe in svoje. 1711 3 | nošo: lepe čeveljce, bele nogavice, kratko modro krilo, črno 1712 5 | njej sami pa z ostrimi nohti razpraskati lice, a v tem 1713 17 | je zame obleka, ka kršno nosijo turški trgovci, in tudi 1714 13 | vzame orožje, kakršno so nosili turški vojaki. Tak se pri 1715 8 | Po sveti maši začnemo nositi na Gradišče, kar koli ima 1716 15 | gladu zaradi svoje požreš nosti. ~Sovražnik je bil odšel 1717 11 | vladala po dolini. ~Mirko je noter do jutra s svojimi tovariši 1718 10 | Pozabil je v tej nesreči ono notranje sovraštvo, ki ga je obhajalo 1719 14 | čen. Kaj nam boš povedal novega? Kako se godi kristjanom, 1720 9 | Vse se je veselilo nad novima zakoncema in ju blagrovalo, 1721 6 | postal pravi mož. Čutil se je novorojenega. Z bistrim očesom in povzdignjenim 1722 3 | oblekla narodno slovensko nošo: lepe čeveljce, bele nogavice, 1723 11 | bi ji kdo porinil oster nož v srce, jo je speklo v duši. 1724 14 | kakor da bi mu kdo z ostrim nožem vse žile prerezal. Besen 1725 10 | spomini na vojsko. V vi nu so pozabili na vsakdanje 1726 3 | hudemu kakor k dobremu. Tej občečloveški slabosti je bil tudi Mirko 1727 2 | več mogoče utajiti svojega občevanja z Almiro. Saj je videl danes 1728 3 | ali po hla dnem in redkem občevanju so sklepali vsi, da si soseda 1729 3 | želnih, niti mestnih, niti občinskih. Denarja nisi mogel dobiti 1730 6 | po svoje pri tem delu za občni blagor vse Rožne doline. ~ 1731 15 | Svetne so požgali. Ali na občno začudenje sta ostali dve 1732 13 | pogumnim in neustrašnim možem. Občudoval je njegovo mirnost in odločnost. ~" 1733 10 | ni čutila te krasote; ni občudovala lune, niti migljajočih zvezdic 1734 15 | verjeli lažnivim besedam in občudovali njen pogum. Le oče Serajnik 1735 1 | ženske postave si mogel občudovati. Dekletom sta viseli dve 1736 14 | ti ali jaz!" ~To je bilo občutljivi in nežni ženi preveč. Zalino 1737 6 | tudi cerkev sv. Jakoba je obdajal močan zid. ~Medtem so od 1738 15 | životu. Strah in groza ga je obdajala pred njo. Nje se je izogibal 1739 18 | ženi Zaliki! Bogato te bom obdaroval, ako mi veš povedati, kje 1740 2 | katero so od nekdaj že obdelovale žuljave roke naših slovenskih 1741 1 | dela. Zahtevali so, da jim obdeluje zemljo, pomaga zidati gradove 1742 5 | Izgovorivši se oklene mladeniča z obema rokama. Toda Mirko se iztrga 1743 12 | želji, ako se uresniči tvoj obet; sicer ne boš videl drugega 1744 9 | resnice. Mnogo plena in ropa obeta Turkom v tej rodovitni dolinici. 1745 3 | iz vsega tega si ni mogel obetati nič do brega. ~In res, Tresoglavovo 1746 9 | lepo Zaliko. ~Pri zadnjem obetu zaiskrijo poveljniku oči. 1747 10 | notranje sovraštvo, ki ga je obhajalo do te brezbožne, nekrščanske 1748 1 | lepe Rožne doline še niso obiskali. Le mi smo bili tako srečni, 1749 ZgoDod| poratom, z dolgimi žeblji obitim, storiti uspešnega proti 1750 10 | sedaj kakor prejšnja leta ne obišče Rožne doline. ~Le Mirko 1751 7 | deželo. Ne znam sicer, ali obiščejo tudi Rožno dolino, ali to 1752 ZgoDod| ZGODOVINSKI DODATEK ~V objavljeni povesti sem skušal naslikati 1753 14 | komaj iztrgal iz starčevih objemov in odgovoril ves pobit: ~" 1754 4 | kar hitro odtrga Mirkovemu objemu in pristopi k očetu Serajniku. 1755 11 | proti tovarišici, hoče jo objeti okoli vratu, a v tem hipu 1756 11 | sirota zatisnila očesa. Objokavala je vedno svojo žalostno 1757 16 | ozaljšane sobane in dvorane. ~Oblačiti jo je dal v najlepšo svilnato 1758 1 | dežel spustile kakor črni oblak na naša polja ter nam uničile 1759 14 | tabora, ker si po turško oble čen. Kaj nam boš povedal 1760 13 | zlasti Mirka. ~Davorin se obleče tedaj skrivši v turško obleko. 1761 14 | Jaz sem tako kot stražnik oblečen, ti pa si v turški halji 1762 18 | saj je bila po beraško oblečena in začrnelega lica, kakor 1763 14 | sprva sivolasi mož turško oblečenega in oboroženega mladeniča. 1764 17 | Zaline sobe. ~"Hitro se obleci v tole preprosto obleko!" 1765 ZgoDod| do Radgone. Sovražnik je oblegal imenovano slovensko mesto. 1766 4 | Beli grad. ~Vriskaje so nas oblegani kristjani sprejeli v svoje 1767 1 | sovražnik v kratkem ustaviti obleganje in zapustiti oni kraj; saj 1768 3 | Zalika v nedeljo ali praznik oblekla narodno slovensko nošo: 1769 14 | Nedolžnost odseva z njenega obličja. Neka vzvišenost in blagi 1770 3 | raztresenost. Na Zalinem obličju in v njenih očeh pa so kraljevali 1771 14 | nepremično na tla. Rdečica oblije njeno lice. Nedolžnost odseva 1772 11 | Grenke solze me vselej oblijejo, ko zmislim, da sem sama 1773 1 | pobožni župljani. Tudi iz obližja, kakor od Sv. Martina, iz 1774 11 | ne morem izpolniti svojih obljub. ~Mislil sem, da vzamemo 1775 4 | žena mojega Mirka. ~Po tej obljubi mi je podal tvoj oče tole 1776 4 | prijatelj, kateremu sem obljubila svoje življenje. Neskončna 1777 15 | Menila je, da dojde domov, obložen z bogastvom, zdrav in vesel. 1778 15 | Tresoglavova. ~Z bogatim plenom obloženi so se pomikali Turki dalje 1779 13 | misli, da se bo ta mladenič obnašal tako predrzno. Smrt vidi 1780 10 | Vinka. ~Ves zasopihan in obnemogel je pridirjal mladenič do 1781 16 | prevzel trud in spanec. Obnemogla je zaspala Zalika kleče 1782 16 | prijateljih in znancih. Obnovila se mu je v njegovih prsih 1783 17 | rožljanje njegovega orožja ob obokanih zidinah. ~"Tule sem, pod 1784 8 | plavala po širnem nebesnem oboku in obsevala temno zidovje. 1785 14 | mož turško oblečenega in oboroženega mladeniča. Ko pa vidi, da 1786 15 | mladeničev. Nato so šli vsi, oboroženi s sekirami, vilami, kosami, 1787 ZgoDod| uspešnega proti hitrim, dobro oboroženim turškim konjikom! ~Vse to 1788 12 | zaznamovanega mesta se je ustavilo oboroženo spremstvo. Tresoglav je 1789 14 | tovariše strašne smrti, se ne obotavljam trenutek ne. Še nocoj grem 1790 6 | na Koroškem. ~Toda človek obrača, Bog pa obrne. Kakor božja 1791 1 | v gospodarstvu pa je rad obračal na korist svojim vaščanom 1792 1 | dekleta kakor žene ličnega obraza in lepe rasti. Ni pa bilo 1793 3 | pristajali bolj črnikastemu obrazu, ali v vsem se je kazala 1794 18 | tujko že udariti za tako obrekova nje, da bi se ji kri ulila 1795 3 | Povrh jo je Almira še obrekovala, češ, Zalika se kaj rada 1796 5 | ki zapeljuje mladeniče in obrekuje poštene deklice. ~Vedi, 1797 10 | Turkov nad mene. Tedaj pa se obrnem, zbodem konja in le on, 1798 14 | zvezal tu na zemlji." In obrnjena k očetu Serajniku in svoji 1799 1 | pas, na glavi pa z zlatom obrobljeno "avbo", dekleta pa šapelj. ~ 1800 1 | Svetnah, majhni vasi na južnem obronku prej omenjenega Gradišča. 1801 3 | ponašala z njo. Almirine velike obrvi, globoke oči, črni lasje 1802 8 | širnem nebesnem oboku in obsevala temno zidovje. Zdaj pa zdaj 1803 10 | krasna. Luna in zvezde so obsevale zemljo. ~Čaroben je bil 1804 16 | jutranji žarki so tožno obsevali bledo lice nesrečne kristjanke, 1805 12 | mestu posekali. ~Vsi so bili obsojeni v temno sužnost. Le Mirka 1806 1 | več. Le spomin na njegov obstanek še živi v slovenskem narodu; 1807 ZgoDod| Metliko. Iz lesenih hiš obstoječe mesto je kmalu premagal 1808 6 | zakličejo vsi kmetje in obstopijo sivolasega moža. ~V imenu 1809 5 | nehalo biti, glas mu je obtičal v grlu. ~Tako je bila Mirka 1810 18 | prestrašili takih besed in nenadne obtožbe. Almira je hotela drzno 1811 18 | zmagovalke. Pričakovala je obtožbo svojih strašnih pregreh. ~ 1812 14 | pretresalo Mirkovo ženo. Strah in obup se je boril v njenem srcu. 1813 ZgoDod| Marsikateri drug narod bi bil že obupal in se vdal neverniku, se 1814 17 | Zdvojila bi bila skoro in obupala nad svojo rešitvijo. A v 1815 12 | ruvale si lase, trgale si obupane in zbegane obleko raz prsi, 1816 17 | nikjer ne sledu, ne tiru! Obupani so tekali stražniki in strežaji 1817 8 | svojih mož. ~Vse je bilo obupano. Le Mirko in njegovi prvi 1818 11 | so že bili mnogo ljudi. Obupavali so celo, da bi se mogli 1819 14 | zasliši iz stranskega šotora obupen krik: "Mirko, Mirko, to 1820 11 | mestu, od koder je prihajal obupni klic. Prišedši do njega 1821 11 | bo Bog, ki skrbi za vse, obvaroval tudi njenega moža vsake 1822 ZgoDod| vaša hrabra roka nas je obvarovala, da nismo postali žrtev 1823 12 | do mene ter mi izprala in obvezala rano. In glej čudo! Ona 1824 12 | ob glavo." ~"Poglej mojo obvezo na glavi! To je kos ženskega 1825 11 | izpere očetu rano in mu jo obveže s krilom svoje obleke. Tako 1826 17 | velikem trudu na bližnje obzidje, odtod pa ven v prostost. ~ 1827 8 | in stokanje. Stražnik na obzidju je namreč naznanil, da se 1828 ZgoDod| sam doživel te boje in nam obširno poroča o njih. Dne 26. malega 1829 1 | bogato s srebrom in zlatom obšita, krilo pa modre barve in 1830 4 | polotilo njegove duše. ~Obžaloval je, da se je bil vdal mojim 1831 ZgoDod| slovenski. Veliko so trpeli naši očaki pod turškim mečem, njih 1832 14 | Blagi Zalin pogled ga je očaral; ukrotila je neusmiljenega 1833 3 | svojim nežnim pogledom je očaralo Miklovo dekle človeka. Z 1834 ZgoDod| domovini; ali junaški slovenski očetje so se borili vztrajno in 1835 7 | kakor je vaša in vaših očetov? ~To vse ste storili zato, 1836 4 | solze kakor otroci ob smrti očetovi. Naposled smo se vsi razšli. 1837 1 | važno besedo. Zatorej je na očetovo opomnjo krepko povzdignil 1838 15 | sta Serajnik in Mirko po očetovsko skrbela za svojo okolico. ~ 1839 7 | ključ iz vrat in obadva sta odbežala, preden je čuvaj, kmet Strelec, 1840 4 | glavi, a v tistem trenutku odbije k sreči tvoj oče, Zalika, 1841 11 | razpostavljenih, da so krepko odbili vsak poskus in napad. ~Zdaj 1842 11 | ko sem očetu Serajniku oddal ključ od skrivnih vrat, 1843 8 | dolino. Ta okraj je preveč oddaljen od glavne ceste in zelo 1844 ZgoDod| pot v srce koroško. Na več oddelkov so se razdelili, in vsaka 1845 4 | vas zakrije hladni grob in odene črna zemlja, tedaj pa joj 1846 18 | ubogega kmeta brezvestnih oderuhov za sedaj in tudi za prihodnje 1847 3 | Zalika. Njo je redila in odgojevala, kakor koli je mogla in 1848 3 | mu ni na taka vprašanja odgovarjala na dolgo in široko, temveč 1849 5 | Pozdravi jo v prvo, a ker ni odgovora, v drugo. Pa tudi na drugi 1850 5 | pozno tukaj pohajaš in ne odgovoriš na moj pozdrav?" ~V tem 1851 13 | v ječo. Tresoglav pa je odgrnil platneni zastor in rekel 1852 4 | slovesu stiskal roko in se odhajaje oziral po njej, tedaj se 1853 9 | gora. ~Le Mirko je še spal. Odhajajoči tovariši ga niso hoteli 1854 15 | takoj vse pripravljati na odhod. Prej pa se je še hotel 1855 8 | približujejo Turki, sem hotel takoj odjahati, da vam to sporočim. A vendar 1856 14 | Davorin vzame ključ ter odklene počasi in tiho vrata. Ko 1857 14 | kakor je tale pred menoj." ~"Odkod si prišla, žena?" jo nagovori 1858 1 | ljudstva. ~Sivolase starčke z odkrito glavo si videl korakati 1859 2 | Jako prijazen mož je, ali odkritosrčen ni. Govori sicer veliko 1860 2 | hrane. Zdaj pa zdaj se je odkrušil kamenček od starih razvalin 1861 8 | kar je videl in vedel. "Odlagati ne smemo. ~Po sveti maši 1862 12 | temno sužnost. Le Mirka in odličnejše njegove tovariše je odločil 1863 1 | naznanil Serajnik, naj se odličnejši možje iz vse okolice snidejo 1864 1 | gruče ljudi. Bili so le odlični možje iz bližnjih župnij 1865 1 | je blizu trideset, prav odličnih zastopnikov iz raznih vasi 1866 13 | voditelju večno zvestobo. Kar odloči on, to storimo tudi mi, 1867 6 | ogledajo utrjeno Gradišče. Nato odločijo, katera mesta se morajo 1868 5 | dobro razrešilo zanj in odločila pot za bodoče življenje. 1869 16 | njen sklep je bil in ostal odločilen. ~Pri vsem tem si je bila 1870 6 | ljudi. ~Kmetje so torej odločili, da spravijo v njo največji 1871 6 | besede so bile tudi danes odločilne, in kmetje so kar na mestu 1872 7 | ste naredili, a sedaj, v odločilnem trenutku, nočete storiti 1873 13 | vaše življenje in smrt. Odločite se! V tvojih rokah, Mir 1874 8 | je bilo treba tudi nam odločiti svoje dejanje. Sklenili 1875 14 | tišina je nastala po teh odločnih, nepričakovanih besedah. 1876 13 | zdaj v moji oblasti. Jaz odločujem o vašem življenju in smrti. 1877 3 | njene goreče oči, si moral odmakniti svoj pogled. Strah te je 1878 17 | stopinje so skrivnost no odmevale, naznanjajoč, da vestno 1879 11 | položili na nosila ter jih odnesli proti turškemu taboru. ~ 1880 14 | zgrudi ranjen na tla. Zali odpade sablja in vsi trije se potem 1881 1 | ptički v logu so bili že odpeli svojo večerno molitev in 1882 1 | mu vse, kar je našel, in odpeljal s seboj, česar ni mogel 1883 1 | Vse bodo pomorili ali pa odpeljali s seboj v sužnost. Ničesar 1884 8 | vrata. Zdaj pride Mirko sam odpirat. ~"Ali si ti, Štefan? Dobro 1885 13 | zatisnil trudne oči, da si malo odpočije. ~To vse je opazil junaški 1886 8 | polegli na trdo zemljo, da se odpočijejo od silnega truda. ~Nad njimi 1887 10 | vesela in zadovoljna se je odpravila nato v hišo, da je nihče 1888 14 | podzemeljskega vhoda. Z njimi je odprl Zali in sebi vhod in ondi 1889 12 | Železna vrata so se kar sama odprla. Prve straže so posekali, 1890 ZgoDod| Turek. Sedaj mu je bila odprta steza in pot v srce koroško. 1891 18 | Na njeno prošnjo so ji odpustili smrtno kazen ter jo obsodili 1892 12 | je bilo krepkih in za boj odraslih mladeničev in mož, vse se 1893 ZgoDod| in se vdal neverniku, se odrekel svoji veri in domovini; 1894 14 | njegovi tovariši so ti včeraj odrekli to ženo. Rajši umrjejo, 1895 8 | od glavne ceste in zelo odročen turški vojski." ~Zadnje 1896 9 | plena pričakovati v takih odročnih krajih. ~Le tako si moremo 1897 14 | oblije njeno lice. Nedolžnost odseva z njenega obličja. Neka 1898 11 | ji zažarele. Iz njih je odsevala krviželjnost in umor. Zdaj 1899 5 | grom zadel na njeno uho, odskoči kvišku in pogleda skozi 1900 5 | zobe, tako je v tem hipu odskočil mladenič, izpustivši Almirine 1901 16 | nasilno smrt, nego da bi odstopila od svoje vere. ~Ta odločnost 1902 3 | visoke obresti. Po 25 do 50 odstotkov (procentov) so zahtevali 1903 4 | svojega prijatelja. A takoj mu odtegne roko ter ga resno in mirno 1904 4 | dušo, če pomislim, da se mi odteguje človek, kateremu sem bila 1905 4 | otrok. ~Zalika se kar hitro odtrga Mirkovemu objemu in pristopi 1906 11 | nesrečno in zapuščeno, ko me je odtrgala ta nesrečna vojska še od 1907 ZgoDod| lovci divjo zverino, ter jih odvajal v sužnost. Najbolj so Turki 1908 15 | hiše požigali, ljudi pa odvajali v sužnost. ~V Podgorju so 1909 13 | žene, mladeniče in starčke odvedem s seboj v sužnost. Tebe 1910 ZgoDod| ljudstvo. Do 6000 ljudi je bilo odvedenih v sužnost, mnogo in mnogo 1911 18 | rane v srcu. ~Tuja žena je odvila nato z glave turški robec 1912 8 | krila Rožno dolino in še odvračala od nje dnevno svetlobo. 1913 8 | Zakaj le tako je moglo dekle odvrniti vsak sum od sebe in svojega 1914 15 | da jo še dojdejo ter ji odvzamejo plen in ujetnike. ~Ali namesto 1915 17 | usahne in ovene, ako ji odvzameš luč in gorkoto svetlega 1916 5 | vedel, da je s to zvezo odvzel veliko skrb svojemu očetu; 1917 15 | njegovi krivdi. Nato so mu odvzeli Turki ves delež od plena 1918 15 | združila že z ostalo vojsko ter odšla skozi Podjunsko dolino čez 1919 6 | posvetovanje. Kakor prvikrat, so odšli tudi ta dan v obilnem številu. 1920 9 | počivalo v taboru, kar ni odšlo na plen. Mrtva tišina je 1921 17 | za seboj. Ondi se zopet oglaša straži ter ji naznani stražniško 1922 1 | iz Sveč doma. ~In tako se oglašajo drug za drugim; vsi so bili 1923 2 | Gradišču. Le sova se je oglašala sovi in netopirji so fr 1924 6 | očetom. Najpoprej si skupno ogledajo utrjeno Gradišče. Nato odločijo, 1925 7 | oče na Gradišču. Tu sta si ogledala vse zidovje, dvorane in 1926 9 | nobene prošnje. ~Ako si pa ogleduh in hočeš našo četo spraviti 1927 9 | Straže so ujele nočnega ogleduha in ga odvedle k poveljniku 1928 7 | bilo nič več slišati. Tudi ogleduhi, katere je odposlal Mirko 1929 15 | vse drugo so rešili iz ognja vojaki. Njega samega so 1930 17 | ves oživljen, navdušen in ognjen. Novo življenje mu je vdahnila 1931 5 | in objame nato s svojim ognjenim žrelom vse poslopje in ne 1932 3 | Iz njega je iskrila laška ognjevitost. Če pa si dalje gledal v 1933 15 | začudenje sta ostali dve hiši po ognju nedotaknjeni, in sicer poslopji, 1934 2 | pokupijo in ubogega kmeta ogoljufajo za njegovo blago." ~Pri 1935 10 | Serajnikove kleti jim je ogrevalo srce. ~V tej radosti ni 1936 7 | odbila polnoči. ~Nato sta se ogrnila v črna plašča in šla na 1937 1 | krvavih bojih proti Turkom in Ogrom ter se je mnogokrat vojskoval 1938 18 | Svetne k Serajniku. ~Pred ogromno množico vseh kmetov iz Rožne 1939 ZgoDod| blizu 20.000 nevernikov nad ogrske in štajerske Slovence do 1940 4 | pripovedoval, kako se je vračal z Ogrskega v svojo domovino. ~"Po dolgih 1941 4 | navdušeni se pridružimo ogrskemu junaku Hunjadu, očetu znanega 1942 16 | ni bil več prihrul niti ogrski kralj Matjaž niti ljuti 1943 4 | in na čigar prsih bi si ohladila in potolažila žalujoče srce." ~ 1944 7 | trenutka, ko si bo mogla ohladiti strastno srce. Od zadnjega, 1945 14 | zbegana. A naposled se je ohrabrila in opogumila. Pamet se ji 1946 14 | nama bo posrečilo, Zala," ohrabruje svojo spremljevalko Davorin. " 1947 ZgoDod| izročilu narodovem pa se je tu ohranil napad iz leta 1478. ~Ta 1948 18 | ime in te prosil, da ji ohraniš tudi ti blag spomin. ~ 1949 18 | govorijo ljudje med seboj. In oj čudo! Pomenkovali so se 1950 2 | posebej Almire!" ~Kakor okamenel je stal Mirko pred očetom. 1951 14 | življenje. ~Zala je kar okamenela na mestu. Osramočena pred 1952 14 | imela jezika. Njeno srce je okamenelo. Zala je že videla v duhu 1953 11 | mojem ženinu. Tedaj pa se oklenem njenega vratu, kakor da 1954 10 | po dolini. ~Zalika se je oklenila svojega ženina. Kakor z 1955 10 | izgovorivši se zgrudi na tla, oklepajoč se Mirkovih kolen, in omedli. ~ 1956 8 | skrivali za materami, žene pa oklepale svojih mož. ~Vse je bilo 1957 6 | videčemu, da ga vsi sosedje in okoličani tako presrčno ljubijo in 1958 ZgoDod| povedani način se je tudi sam okoristil z dobrimi lastnostmi naših 1959 15 | stvari. Hotel se je dobro okoristiti. A v njegovo nesrečo so 1960 15 | Naposled ga je bila sama okostnica. Zadnje svoje moči je še 1961 5 | je že mladeniča s trdnimi okovi priklenila nase. In v teh 1962 8 | pridejo v Rožno dolino. Ta okraj je preveč oddaljen od glavne 1963 ZgoDod| po vseh drugih slovenskih okrajih še dandanes nahaja mnogo 1964 8 | čašico pelinovca, da se malo okrepča, nato pa jame takole pripovedovati: ~" 1965 16 | domovino so ga zopet oživili, okrepili in povzdignili. Vsa mu ka 1966 16 | času ni mogla nesrečna žena okrevati in pozabiti na svojo vero, 1967 11 | bile napete, ustne in roke okrvavljene, mršavi lasje so ji divje 1968 11 | Tako brez hrupa se je olajšalo Almiri srce. Sklep in načrt 1969 17 | Storiti hočem vse, da ti olajšam pezo tvojega življenja." ~ 1970 4 | je govoril. Hotel sem mu olajšati smrt.Čutil sem, da sem bil 1971 15 | svete podobe in svetnike na oltarjih. In še ne davno so kazali 1972 18 | nikogar. Le tam pri velikem oltarju je klečala neznana žena 1973 14 | beseda mu je zastala v grlu. Omahnil je na tla. Davorin ga je 1974 2 | so zares trenutki, ko sem omahoval in so me preslepili nasmehljaji 1975 3 | Almira dolgo ni mogla omajati trdne ljubezni do Zalike 1976 12 | Hud udarec po glavi ga je omamil. Ko pa vidijo kristjanski 1977 3 | laško dekle, ga bo popolnoma omamilo in preslepilo. Tuja snaha 1978 15 | pobit in potrt, uničen in omamljen se je napotil naš junak 1979 16 | je še držala v roki. Vsa omamljena se je ozirala po sobi. Mislila 1980 18 | mene, Zaliko in nas vse." ~Omamljeni so stali Mirko in svatje 1981 4 | drugo sobo, kjer je imel v omari zaklenjene svoje dragocenosti. 1982 4 | nežno, da bi bile lahko omečile trdo skalo. In res, ganile 1983 14 | šotora. ~Zala pa se zgrudi omedlela in obleži kakor mrtva na 1984 14 | je zagledala Serajnika, omedlelega v Davorinovem naročju, se 1985 3 | tujec, kakor je že prej omenil oče Serajnik. Pri sebi je 1986 1 | vasi na južnem obronku prej omenjenega Gradišča. Sin pa je očetu 1987 8 | hitro sporočila, kam se od ondod napoti sovražnik. A meni 1988 9 | je ostala nedotak njena. Ondotni prebivalci so bili tako 1989 11 | Serajnik. Bil je glavni steber ondotnim kristjanom. Vsako noč je 1990 11 | gradu in nisi li ti potegnil onega ključa iz vrat? Čul sem 1991 11 | bila skala odbila nogo, onemu roko. Ta je imel prebito 1992 14 | turško haljo, z ostro sabljo opasana, Davorin pa v turški obleki, 1993 4 | zakrivale pogled. Zatorej ni opazila, da se ji je bil medtem 1994 12 | neumorno delovanje so seveda opazili kmetje v kristjanskem taboru. 1995 8 | blizu. Sicer bi bili Mirkovi opazovalci že sporočili o turškem prihodu. ~ 1996 1 | soseščina tudi njegovega sina. ~Opazovali so na Mirku očetove lastnosti 1997 8 | Almiro moramo pač dobro opazovati in jo vestno čuvati, če 1998 8 | ostali v bran. ~Ondi naj opazuje in poizvedava, kdaj in kod 1999 8 | je bil izbral Mirko, da opazujejo pretečega sovražnika. ~Poslal 2000 1 | kakor ga dandanes tolikokrat opazujemo na takih shodih. Ampak ženske 2001 13 | skrivši v turško obleko. Opaše si sabljo in vzame orožje, 2002 17 | si zdaj. ~Na, sedaj si še opaši ostro sabljo pod gornjo 2003 3 | sivolasi možje ognjevito opi sujejo Zalino lepoto in