| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Jacob Sket Miklova zala IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
2004 ZgoDod| nezgode in grozovitosti, ki so opisane v tej povesti. ~Poteklo 2005 17 | Turki pred Belim gradom. Opisoval je pogumnost svojega brata 2006 ZgoDod| strašni naval nam natanko opisuje Jakob Unrest, tedaj župnik 2007 ZgoDod| mnogo takih pravljic, ki nam opisujejo tožno dobo naše preteklosti. 2008 17 | življenja." ~Te besede so opogumile ubogo Zaliko. Ona jame pripovedovati, 2009 1 | da se naj po vseh cerkvah opoldne in zvečer zvoni k angelskemu 2010 1 | besedo. Zatorej je na očetovo opomnjo krepko povzdignil glas in 2011 11 | sicer, po rečem nato, in jo opozorila na nevarno in težavno pot 2012 ZgoDod| zlasti na Nemškem, mnogo oprav ka, domači deželni knezi 2013 15 | so ga zalezli stražniki. Opravičeval se je sicer pred poveljnikom, 2014 2 | opazujem," odvrne oče na sinovo opravičevanje."Ti poznaš mojo željo in 2015 2 | Sin se je začel nato opravičevati, ali ni mu bilo več mogoče 2016 3 | Terjal je od nje, naj se opraviči. Ali Zalika mu ni na taka 2017 6 | zlasti ker so imeli veliko opravila na polju. Ali oče Serajnik 2018 8 | imeli z ženitvijo mnogo opravka." ~Ta dan je bil sicer praznik, 2019 18 | imel ta dan mnogo jeze in opravkov. Vedno je lajal in se jezno 2020 1 | moral tudi brez ugovora opravljati vsa dela. Zahtevali so, 2021 9 | Gradišča. Praznično so bili opravljeni domačini in tudi posli. 2022 6 | vozove, najpotrebnejšo hišno opravo in obleko. Tudi živino so 2023 9 | Glavo tvegaš in življenje!" ~Oprezni poveljnik Iskender ni hotel 2024 15 | zapustili Turki Gradišče, so oprostili tudi Mirka in njegove tovariše. 2025 1 | bil kratek "pruštof". Rdeč oprsnik z debelimi srebrnimi gumbi 2026 6 | Mnogo jih je že hotelo opustiti dosedanje delo na Gradišču 2027 1 | zdaj bo rjul od večera. Opustošil bo vso deželo. Živina postane 2028 2 | pradedov in kjer še zdaj orjejo in se jejo roke kristjanske? 2029 17 | odmevalo rožljanje njegovega orožja ob obokanih zidinah. ~"Tule 2030 13 | šotoru pa zarožljajo s svojim orožjem. ~Strah in groza je obšla 2031 ZgoDod| Tako je ostal naš kmet osamljen in brez pomoči. Sam se je 2032 8 | besede nas in sebe izdal. Osebno pa se bojim, da bi se znala 2033 1 | sivolas mož. Štel je blizu osemdeset let, bil pa je še precej 2034 18 | Osemnajsto poglavje ~V Svetnah in Rožni 2035 17 | se je bil postaral, bil osivel. ~Njegovo življenje je bilo 2036 15 | komaj nosile. ~Tako je bila oslabljena njegova telesna moč. Zakaj 2037 8 | Osmo poglavje ~Drugi dan, bila 2038 3 | posestvo in ga oženi z Zaliko. Osobito zdaj, ko pretijo hudi časi 2039 14 | ljubezen, Zala!" pristavi osorno Almira. "Daruj svoje življenje 2040 14 | kar okamenela na mestu. Osramočena pred vsemi je stala kakor 2041 14 | kakor da umrjeva oba." ~"Ti ostaneš pri meni, Zalika," pristavi 2042 10 | Mirko, moj ljubi Mirko, ostani pri meni! Ti ne smeš od 2043 16 | kjer počivajo njeni telesni ostanki. ~V teku časa se je izbrisala 2044 4 | ko sem prišel jaz, dalje ostati pri nas? Posedimo še malo 2045 11 | Kakor da bi ji kdo porinil oster nož v srce, jo je speklo 2046 ZgoDod| bila Turka za nekaj časa ostrašila. Celih 40 let ni bilo več 2047 14 | zbode, kakor da bi mu kdo z ostrim nožem vse žile prerezal. 2048 18 | Ali ko ga zagleda Zala, ostrmi vsa začudena nad nesrečnim 2049 1 | zvonec na vratu." ~Kmetje so osupli poslušali Serajnika. Majali 2050 7 | bojevala njegova Almira. Osupnil je Tresoglav in strepetal, 2051 4 | hvale in slave, da je bil otel pobožnemu menihu življenje. 2052 12 | vztrajni. Z božjo pomočjo bodo oteli sebe in potem tudi nas." ~ 2053 15 | Tudi njegov duh je bil otemnel in meglen. Vsak dan so ga 2054 17 | Vi, le vi me še utegnete oteti grozne smrti, le vi rešite 2055 ZgoDod| znamenito junakinjo in da se otme njen spomin pozabi. ~Velike 2056 16 | svobode, je postajala še otožnejša in naposled je celo nevarno 2057 15 | kakor majhne, nedolžne otročiče. ~Na potu so puščali povsod 2058 ZgoDod| Najbolj so Turki segali po otrocih in ženah. Brez naropanih 2059 3 | svojo tovarišico. Njegova otročja vdanost do nje pa se je 2060 7 | zato, da priborite svojemu otroku boljše življenje, kakor 2061 7 | potrlo, da je v kratkem ovenela, kakor nežna rožica, če 2062 17 | mu je vdahnila ta slika v ovenelo truplo. Nova nada mu je 2063 8 | vrišč. Turki so prišli po ovinkih od obeh strani in so napadli 2064 1 | Sovražnik mu je pa požgal brez ovire in usmiljenja hišo in skedenj, 2065 4 | dragocenosti. Tu poišče nekaj dobro ovitega, potem pa prisede zopet 2066 16 | prišel v Carigrad, kjer je oz dravel in naposled postal 2067 16 | sebne, z zlatom in srebrom ozaljšane sobane in dvorane. ~Oblačiti 2068 6 | samo od ene strani, pa tako ozek, da morejo ljudje le posamezno 2069 4 | stiskal roko in se odhajaje oziral po njej, tedaj se hudo razjoče. ~ 2070 11 | imele paziti, da se nihče po ozkem in strmem potu ne prikrade 2071 3 | hotel lepo žensko postavo označiti z besedami, rekel je le: 2072 14 | privzdignejo glave in se ozrejo nanj, zdr gečejo vsi na 2073 17 | na prosto. Še enkrat se ozreta po mestu svoje dolgoletne 2074 5 | Zalika niti njena mati, se ni ozrl nocoj na to poslopje. Njih 2075 12 | ljubi. Mirko se je sicer že oženil na dan vašega prihoda, ali 2076 1 | samosvoj gospodar in tudi ne oženjen. Oče Serajnik je še sam 2077 11 | rtasto skalo doli v strmo ožino. Skala zadene dobro, in 2078 14 | pa prešine njegovo dušo, oživi njegovo srce, ko jame poveljnik 2079 8 | kmetska zveza", ki jo je letos oživil znani Peter Vunderlih na 2080 16 | njegovo domovino so ga zopet oživili, okrepili in povzdignili. 2081 16 | med njima je postajalo vse ožje od dne do dne. Večkrat sta 2082 11 | mršavi lasje so ji divje padali po licu. Almira je bila 2083 11 | glasno se je čulo njegovo padanje. Iz globočine je odmevalo 2084 16 | životu, začuvši te glasove. Padel je na kolena in molil tiho 2085 1 | svetem opravilu se niso pajdašili v krčmah pri vinu in žganju. ~ 2086 ZgoDod| na cesarskem dvoru ali v palačah visokih turških gospodov, 2087 17 | starem zidovju sultanove palače. Le njegove stopinje so 2088 17 | balkanske gore... ~V cesarski palači so strežaji tisto jutro 2089 6 | del, ki določuje s svojo pametjo, kaj naj počenjajo razni 2090 15 | Koroškem. V kamen vsekane in na papir popisane so strašne dogodbe 2091 1 | bogatejše žene imele srebrn pas, na glavi pa z zlatom obrobljeno " 2092 5 | naenkrat jo je vzdramil pasji glas. Spoznala je Miklovega 2093 1 | Rožce in Huma so prišli pastirji k božji službi v cerkev 2094 1 | iz dragega sukna. Okoli pasu so bogatejše žene imele 2095 1 | posvečene sv. Petru in Pavlu, kjer ne bi bili tega dneva 2096 17 | čuje jok in stok, naj ostro pazi! Češ, nocoj je zadnja noč, 2097 11 | določeval straže, ki so imele paziti, da se nihče po ozkem in 2098 14 | Davorin. "Stražniki niso pazljivi nocoj. Vsi so utrujeni in 2099 2 | bogatimi travniki, gozdi in paš niki. Tu raste tudi bujno 2100 18 | samozavestno v hišo in prisedla za peč k drugim beračem. Nihče 2101 1 | bilo več votlin in jam v pečevju. Še dandanes imenujejo prebivalci 2102 11 | Grom je bobnel zamolklo med pečinami in vrhovi, da se je tresla 2103 11 | Izgovorivši zasliši od daleč peket konjskih kopit in prestrašena 2104 16 | bolehati. Neskončno ga je pekla v srcu nesreča Zalina. A 2105 14 | zobe v telo, tako so jo pekle Almirine besede, tako jo 2106 13 | raz nje in enega za drugim pekli na žarečem železu, dokler 2107 7 | gori v mojem srcu kakor v peklu. Znoreti moram, ako ne najdem 2108 8 | utrujeni tovariš čašico pelinovca, da se malo okrepča, nato 2109 15 | Rožni dolini. S seboj so peljali z Gradišča in iz Podgrada 2110 9 | ter zahteval potem, naj ga peljejo h glavnemu poveljniku, češ 2111 1 | imel širok klobuk z velikim peresom od divjega petelina. Iz 2112 8 | peli jutrnjo pesem. Domača perutnina, kokoši in petelinčki, so 2113 6 | dovažali kmetje kamenja in pesek, žene in otroci pa so stregli 2114 17 | slovenska narodna pravljica "pesjane". O njih se pripoveduje, 2115 17 | kako je edino mogoče uiti pesjanom. ~V temni noči sta došla 2116 17 | kosce. Potem plane divja pesjanska druhal tudi za nesrečno 2117 2 | da ne poginemo pod kruto pestjo krvoločnega Turka. ~In to 2118 18 | suvajoč ga z nogami in pestmi, drugi pa so pograbili tujko, 2119 8 | spečih sosedih, a hitro se zo pet nagne in leže na tla. Najbrž 2120 17 | so jima bili še vedno za petami. ~Moči so ju že zapuščale. 2121 1 | velikim peresom od divjega petelina. Iz žameti mu je bil kratek " 2122 8 | Domača perutnina, kokoši in petelinčki, so vstajali s svojega ležišča. 2123 8 | jo je letos oživil znani Peter Vunderlih na gornjem Koroškem. 2124 3 | priljubiti. Bili so jim trn v peti. Čestokrat se je celo prigodilo, 2125 15 | Petnajsto poglavje ~Še istega dne 2126 ZgoDod| Slovenci z njim l. 1596 pri Petrinji ob reki Kolpi. Dolga doba 2127 1 | cerkvice, posvečene sv. Petru in Pavlu, kjer ne bi bili 2128 17 | hočem vse, da ti olajšam pezo tvojega življenja." ~Te 2129 16 | tega, od Boga ji poslanega pi sma. Čuvala ga je kakor 2130 18 | Beračica ni prosila ne kruha ne pijače. Nepremično je zrla tja 2131 5 | Almirin obraz. Kakor da bi ga piknil gad in mu globoko v srce 2132 13 | so se, kolikor so mogli. Pili in jedli so, kar jim je 2133 14 | pogleduje gad zmagonosno in s pisanim očesom ptička, katerega 2134 14 | stan. Davorin in Zalika sta pisano gledala svojo izdajalko, 2135 16 | Sam Bog mi je poslal to pisemce. Sam Bog in Marija Devica 2136 ZgoDod| koroškimi Slovenci s krvavimi pismenkami zapisani v spominski knjigi 2137 17 | je dvomila nad besedami v pismu, zdaj jim je zopet verjela 2138 18 | Vsem se je znala priku piti. Mladeničem se je dobrikala 2139 2 | mu pa niso mogli dolgov plačevati v gotovini, je od njih namesto 2140 9 | le ne verjamem," odgovori plaho nevesta svojemu ženinu. ~ 2141 14 | vsako drugo nesrečo. Ni več plakala, ni vzdihovala. Z mirnimi 2142 17 | služabnica. V prsih ji je srce plalo, kolena se se tresla. Le 2143 5 | Ta čut pa je kakor divji plamteči ogenj, ki ne ugasne prej, 2144 17 | raztrgajo na kosce. Potem plane divja pesjanska druhal tudi 2145 10 | prebivalci vred uničiti, tako so planili moški in ženske iz hiše 2146 17 | Slovence. Tam visoko gori v planinah, ob deroči Dravi in Savi 2147 8 | kolikor je še ni bilo na planini, so gnali pa stirji na gore. 2148 17 | dolge, v gosto meglo zavite planjave proti severu v balkanske 2149 5 | pogleda skozi grmičje na plano... In glej, tamle mimo nje 2150 14 | strese in srce ji jame močno plati. ~Davorin vzame ključ ter 2151 7 | obupno, kakor da bi deklica, plavajoča na neizmernem morju, v hudem 2152 8 | zvezdice. Mesečna krogla je plavala po širnem nebesnem oboku 2153 11 | in gori po njej se vidijo plazeče črne poša sti... Bil je 2154 7 | Nato sta se ogrnila v črna plašča in šla na prosto. Zvezde 2155 8 | Množica se je vse bolj plašila videč, da nebo vedno bolj 2156 8 | je bila ta noč. Vse se je plašilo, če so tudi vedeli, da še 2157 8 | kmetsko zvezo. Zdaj pa so ti plašljivci pobegnili in se poskrili 2158 1 | 14. stoletja je bila ta plemenita rodbina že izumrla. Grad 2159 9 | odposlal svoje oddelke, da plenijo in ropajo. Njegov namen 2160 ZgoDod| samolastno in brezskrbno ropal in plenil. Najhujše so razsajali Turki 2161 10 | so godli, mladina je pa plesala. Daleč tja po Svetnah se 2162 10 | v kolobarju med gibčnimi plesalci. Tako je skušal zadušiti 2163 1 | rodovitna in ostane tudi plodovita, dokler še krava od jutra 2164 5 | Debel dež jame padati. Huda ploha se ulije. Šele ta vzdrami 2165 17 | torej malo časa. Lice si pobarvaj s črno barvo! Mislili bodo, 2166 16 | vzklikne naenkrat začudena in pobere beli listič, ki je ležal 2167 6 | vojskovali za našo sveto vero in pobijali ljutega sovražnika, krvoločnega 2168 ZgoDod| kmalu premagal sovražnik, pobil ondi zbrane kristjane, razrušil 2169 6 | je vodila navzgor. Ta bi pobila gotovo vsakega, kdor bi 2170 10 | skrivališče: Zala žalostna in pobita, Almira pa veselega in zadovoljnega 2171 2 | Drugo poglavje ~Tiho in pobitega srca so zapuščali kmetje 2172 11 | polastiti se v kratkem Gradišča. Pobiti je hotel posadko ter si 2173 11 | polastiti kristjanskih taborov. ~Pobito in žalostno je hodil poveljnik 2174 10 | izognil njenim besedam, ji pobožal rdeče lice, nato pa se zavrtel 2175 4 | V naš kraj je bil prišel pobožen in sivolas mož, menih Kapistran. 2176 4 | ločiti od svojega vodje, pobožnega meniha Kapistrana. On namreč 2177 17 | Serajnika. Iskreno je govoril o pobožnem menihu Kapistranu in o čudotvorni 2178 6 | globoko deželo ogrsko za pobožnim menihom Kapistranom. Tam 2179 3 | njena dekliška čednost in pobožnost; zakaj naše slovensko dekle 2180 4 | jih je ta nesrečna kuga pobrala. Umrl je slavni junak Hunjadi 2181 3 | nimajo do movinske pravice, pobrati iz dežele. ~Te težkoče in 2182 8 | žalostno novico, da so jo pobrisali iz tabora naši kmetski zavezniki." ~ 2183 8 | sporočim. A vendar sem še počakal. Radoveden sem bil, ali 2184 14 | postala Zala in Davorin, počakala je tudi Almira; če sta se 2185 ZgoDod| odnesel pete. ~Bogati plen in počasnost naših vojakov sta sovražnika 2186 10 | doma. Kaj le bosta zdaj počeli zapuščeni ženski?!" ~"Pokličite, 2187 18 | dan je prišlo vse njuno početje: njun ponočni pot na Gradišče 2188 18 | posluh. Njeno srce je hotelo počiti in raztrgati prsi na dvoje. 2189 8 | Mirko ni mogel najti miru in počitka. Šel je v stolp. Ondi je 2190 8 | dolini pri Podkloštru. Ondi počiva tudi nocoj. Jutri utegne 2191 16 | niti vedel za deželo, kjer počivajo njeni telesni ostanki. ~ 2192 17 | hitro moreta. Podnevi pa počivajta, stoječa v vodi, pod drevesnimi 2193 9 | Kako si kaj prvikrat počivala pod našo streho? Gotovo 2194 9 | je odbila polnoči. Vse je počivalo v taboru, kar ni odšlo na 2195 5 | vrt. A ne da bi šla v hišo počivat, napravi se na pot proti 2196 8 | Štefan? Dobro jutro!" ~Nato poda tovarišu roko in ga povabi 2197 18 | izpremenjenim milim glasom: ~"Tukaj podaja tebi, Mirko, ono znano sliko 2198 1 | šapelj. ~Kaj lepo se jim je podajala ta obleka. Zlasti pa se 2199 1 | sosede in vsi so mu jeli podajati roke v pozdrav. ~Serajnik 2200 12 | Serajnik, ženski pa sta se podali v votlo pečino k zaželenemu 2201 16 | došel v cesarsko mesto. Podariti je imel le eno lepo sužnico 2202 7 | misli pričakati sovražnika, podati se v turški tabor in poveljniku 2203 2 | na prihodne čase. Kdo naj podeduje našo kmetijo, če bi ubili 2204 1 | iz Bilčovsa, iz Sveč, iz Podgorja in še iz več drugih župnij 2205 15 | pa odvajali v sužnost. ~V Podgorju so hoteli cerkev Matere 2206 15 | peljali z Gradišča in iz Podgrada nad tri sto ujetih kristjanov, 2207 7 | meni prostor. Strašen črv podjeda korenine mojemu mlademu 2208 15 | ostalo vojsko ter odšla skozi Podjunsko dolino čez Štajersko in 2209 9 | je tistikrat izpremenil Podklošter, kjer so se menihi hrabro 2210 12 | več krajih so ga že bili podkopali, in tam pa tam se je jelo 2211 12 | splezajo v grad, ali so pa podkopavali zidovje, da si napravijo 2212 11 | krvoločnike, ko so jeli podkopavati zidovje. ~Tri dni in tri 2213 ZgoDod| Unrestovo je služilo za podlago tej povesti. Zdelo se mi 2214 4 | utrujen in pobit, ji je hitro podlegel. Njegove čete so žalovale 2215 5 | kakor kraljica nad svojimi podložniki. In tudi Mirko jo bo moral 2216 3 | mogočen graščak in gospod podložnim kmetom v Rožni dolini. ~ 2217 15 | kazali tam ljudje na svetih podobah vsekana znamenja turške 2218 15 | razjarjeni, razsekavali svete podobe in svetnike na oltarjih. 2219 3 | odgovorila: ženska lepota je podobna cvetoči, nežni rožici, katero 2220 10 | nevesto. ~Iz teh in drugih podobnih misli jo vzdrami hipoma 2221 17 | Njegovo življenje je bilo podobno cvetlici, ki usahne in ovene, 2222 16 | nesreče. V tem mnenju ga je podpiral tudi njegov oče. Serajnik 2223 3 | rekoč desna roka in edina podpora Miklovi hiši. Pomagal je 2224 1 | ob hajali slovesno. Tudi podružnica sv. Petra v šentjakobski 2225 1 | Kranjsko. ~Dobre četrt ure od podružnice sv. Petra in od cerkve sv. 2226 1 | maši. Tudi na ta dan je pri podružnici sv. Petra vse kar vrelo 2227 11 | prihajajočim znamenje, naj se podvizajo. Zakaj takoj, ko dojde poročilo, 2228 3 | slabosti je bil tudi Mirko podvržen. Tudi njemu se je naposled 2229 14 | zvedel za ključe, ki zapirajo podzemeljsko pot. Natihoma sem si jih 2230 15 | železnih vrat, ki vodijo v podzemski hodnik. Tu je bil sedaj 2231 3 | Zaradi tega se je še bolj poganjal za Miklovo gospodarstvo. 2232 6 | pa se kmetje niso mogli poganjati za svoje pravice, to je 2233 2 | gori se bomo branili, da ne poginemo pod kruto pestjo krvoločnega 2234 10 | Le on si je zdaj pa zdaj pogladil nagubano čelo. Če ga je 2235 14 | Almira." ~Vsi jo kar začudeno pogledajo in vsak jo v duhu že zahvaljuje 2236 4 | govoriti z Mirkom in mu pogledati v oči. Pregloboko ji je 2237 18 | Svetnam. Ljudje so radovedno pogledovali za njo, a spoznal je ni 2238 12 | Ako lažeš, si ob glavo." ~"Poglej mojo obvezo na glavi! To 2239 ZgoDod| proti divjemu neverniku. Poglejmo si v sledečem najhujše navale 2240 12 | neustrašljiva hrabrost Mirkova je pognala zopet sovražnika iz predora 2241 15 | Pogoji so se sprejeli, pogodba sklenila. Ali kakor je Turek 2242 15 | tako je prelomil tudi to pogodbo. ~Mirno dospevši v tabor 2243 15 | mogočnemu zma govalcu. ~Pogoji so se sprejeli, pogodba 2244 9 | borili v samostanu. Do tal so pogorele vse vasi, hiše in koče od 2245 ZgoDod| da je odslej naprej kaj pogostoma napadal naše dežele. V prihodnjih 2246 3 | se Mirko prav ljubeznivo pogovarja z Almiro na vrtu. In Serajnik 2247 1 | namežikovanja in šaljivega pogovarjanja med fanti in dekleti, kakor 2248 17 | izgubljena." ~Stražnika se nato pogovarjata. Marko zabiči svojemu tovarišu, 2249 1 | molku so se jeli možje zopet pogovarjati med seboj. Prvi izmed njih 2250 13 | nepoznan stražam. Tu posluša pogovore med stražniki, ki so govorili 2251 1 | sorodniki so se na ta dan pogovorili med seboj o gospodarskih 2252 4 | dragi moji. Treba je, da se pogovorimo, kaj bo potem, ko nas staršev 2253 5 | Domišljala si je po današnjem pogovoru z Mirkom, da si jo izvoli 2254 10 | od vseh strani. Vsak je pograbil, kar je mogel, in šel na 2255 18 | nogami in pestmi, drugi pa so pograbili tujko, hoteč jo iztepsti 2256 4 | smrti. Nekaj dni po Miklovem pogrebu se je lotila tudi njega 2257 13 | tovariše! ~Zemlja bi se pogreznila pod menoj, ko bi se drznil 2258 3 | primerna svoji rasti, da nisi pogrešal skladnosti na njej. Bila 2259 9 | ne manjka. Vendar pa so pogrešali sosedje nekoga med gledalci 2260 11 | nesrečnega očeta. ~Najtežje pa pogrešam njegove skrbne roke v sedanjih 2261 15 | Plašč krščanske ljubezni sta pogrnila čezenj, češ, o mrtvih ne 2262 11 | njenega ženina Mirka nesrečne pogube. ~Z resnimi očmi se je Zalika 2263 3 | katero slana lahko čez noč pogubi. ~Zalika je bila ponižno 2264 9 | našo četo spraviti le v pogubo in nevarnost, tedaj joj 2265 11 | vrhu." ~V tem hipu zavali pogumna Zala rtasto skalo doli v 2266 8 | moj drug. Tako brhkega in pogumnega mladeniča ne sme manjkati 2267 12 | močno in visoko. Možje so pogumni in vztrajni. Z božjo pomočjo 2268 13 | je turški poveljnik nad pogumnim in neustrašnim možem. Občudoval 2269 15 | uslišal, Zalo pa kot nočno pohajalko odvedel v sužnost. ~Tako 2270 5 | si, ki tako pozno tukaj pohajaš in ne odgovoriš na moj pozdrav?" ~ 2271 16 | jim je Bog dal. Bili so pohlevni in bogoslužni; nesreča jih 2272 8 | bran. ~Ondi naj opazuje in poizvedava, kdaj in kod gredo Turki 2273 4 | zaklenjene svoje dragocenosti. Tu poišče nekaj dobro ovitega, potem 2274 17 | mojega življenja." ~"Vi pojdete z menoj med Slovence. Tam 2275 17 | blaga za na prodaj. ~Zdaj pa pojdi in zakleni sobo za seboj!" ~ 2276 18 | besede neumne beračice! Pojdimo v cerkev!" ~Pri teh besedah 2277 12 | Grad je v turških ro kah. Pojdite na pomoč! Rešite nas!" ~ 2278 11 | Ali spiš, da si tako tiha? Pojdiva tja na rob! Meni se dozdeva, 2279 ZgoDod| poljedelcu, česar ni mogel pojesti ali kot plen odnesti s seboj. 2280 14 | izvršiti svojo grožnjo. Pokazati sem vam hotel, kako ravna 2281 6 | štirje možje na rame in ga pokažejo vsem zbranim kme tom na 2282 11 | Semkaj jo zvabim. Odtod ji pokažem tja na Gradišče, kjer je 2283 14 | Bog je naju združil." ~"Pokaži v dejanju svojo ljubezen, 2284 18 | jim je pri vsaki priliki poklanjala majhnih darov. ~Le nesrečni 2285 16 | cerkev in oltar, kamor je poklekala ponoči in kjer je klicala 2286 14 | ranjkemu očetu. Nato je pokleknila na tla in molila goreče, 2287 14 | za tistega, kateremu sem poklonila svoje srce. Almira daruje 2288 16 | blagodejnem spanju našla mir in pokoj. ~Medtem pa so enakomerno 2289 9 | vzeti s seboj, pa naj se pokonča z ognjem in mečem. Največ 2290 7 | vsujejo na bogato zemljo ter pokončajo v malo trenutkih ves up 2291 9 | Podjunski dolini je bilo pokončano in steptano. Le Rožna dolina 2292 15 | se je udrla vsa stena in pokopala Tresoglava na veke. ~Tako 2293 15 | slovenski pregovor: "Smrt pokoplje vse sovraštvo." Prekrižali 2294 6 | bomo vsi v vsem in v vsakem pokorni. Naj živi tedaj naš vodja, 2295 6 | prisegli kmetje zvestobo in pokorščino svojemu voditelju, ta pa 2296 ZgoDod| je vzdramila vse sosednje pokrajine in v kratkem je prišlo baje 2297 5 | svojega!" ~Strašna tema pokrije nato zemljo in nebo. Debel 2298 5 | zamlji... ~Medtem se je pokrilo karavanško pogorje s črnimi 2299 17 | ali potokih. Glavo imejta pokrito z zeleno celino! ~Ako hočeta 2300 1 | debelimi srebrnimi gumbi mu je pokrival široke, močne prsi. Kakor 2301 2 | dobi, ker laški kupci vse pokupijo in ubogega kmeta ogoljufajo 2302 4 | minuto smo že mislili, da se polasti Turek naskokoma naše posadke. 2303 8 | za hrbtom. Hipoma se je polastil sovražnik kmetskega tabora 2304 11 | Gradišču, ali tabora se niso polastili. Poveljnik in jaz sva iskala 2305 11 | nocoj grem z njim tja in se polastim kristjanov in blaga, kar 2306 1 | po glavnem opravilu in po poldanski službi božji so šepetali 2307 8 | naprej. Ali glejte, proti poldne se zasliši strašen krik 2308 10 | navdaja ženina, sedečega poleg nežne neveste. Le on si 2309 8 | otroci in žene domov, so polegli na trdo zemljo, da se odpočijejo 2310 18 | poljubiti v lice; nato ji poliže roko, potem zdirja v hišo 2311 ZgoDod| hiše ter uničil nesrečnemu poljedelcu, česar ni mogel pojesti 2312 2 | ko je stopal med žitnim poljem. Strn je bila tako visoka, 2313 15 | shranili v njej nekaj slabih poljskih pridelkov. Zid se je bil 2314 18 | beračici, kakor da bi jo hotel poljubiti v lice; nato ji poliže roko, 2315 18 | strme obstopili. Zdaj so ji poljubovali roke, zdaj raztrgano obleko. 2316 16 | In Zalika jame radostno poljubovati pismo. Samega veselja se 2317 17 | sivolasega moža ter ga goreče poljubuje v lice. Uganila je, da je 2318 15 | prst, da si gasi žejo in polni želodec. ~Z njegovega telesa 2319 15 | Grozna slutnja jima je polnila dušo. Toda molčala sta. 2320 2 | veselo in ponosno se maje polno klasje!" ~Pri teh besedah 2321 5 | naznanjal polnoči. ~In zdaj, ob polnočni uri, ko se shajajo duhovi, 2322 4 | Zaliko. Strašno kesanje se je polotilo njegove duše. ~Obžaloval 2323 15 | je kesal, da ni zahteval polovice od vsega. Saj je le on sam 2324 18 | ti, kar poželiš, dam ti polovico svojega gospodarstva, ako 2325 2 | je odvalil od srca. Nato položi roke na njegovo glavo in 2326 16 | bolezen in ta ga je tudi hitro položila v grob. ~Z očetom Serajnikom 2327 7 | vzkliknilo kakor besno: ~"Oče, pomagajte mi! Rešite svojo Almiro 2328 8 | pomirljive besede pa niso nič pomagale. Množica se je vse bolj 2329 7 | svoje sreče?" ~"Kako ti naj pomagam, Almira!" ji odgovori oče 2330 10 | dolžnost je, da greš in pomagaš rešiti sužnosti in smrti 2331 11 | prijatelju na uho. ~Mirko pomaja z ramama in huda slutnja 2332 8 | dobro po znam." ~Z ramami je pomajal Mirko, saj ni mogel verjeti 2333 15 | gornji Rožni dolini hitro pomakne naprej. Združiti se ima 2334 13 | poplačal svoj trud in tridnevno pomanjkanje. ~Naravno je tedaj, da so 2335 1 | ne vemo, kaj te besede pomenijo, a bojim se, da izkusimo 2336 1 | župnije so imeli ta dan važne pomenke med seboj. Takoj po glavnem 2337 18 | ljudje med seboj. In oj čudo! Pomenkovali so se o bogatem ženinu Mirku 2338 2 | umolkne in pogleda Mirka s pomenljivim očesom. A ta se obrne pri 2339 16 | premišljala o skrivnostnem pomenu tega, od Boga ji poslanega 2340 1 | se prvi turški oddelki že pomičejo proti ko roški zemlji." ~ 2341 11 | polnoči. Mirno in tiho se je pomikala proti Rožci. ~V taboru pod 2342 15 | bogatim plenom obloženi so se pomikali Turki dalje po Rožni dolini. 2343 1 | proti večeru so se jeli pomikati od cerkve, a ne proti domu, 2344 11 | njenega vratu, kakor da bi jo pomilovala kot prijateljica. Nato jo 2345 16 | slovensko obleko. ~Cele noči je pomilovalna žena kleče prejokala in 2346 14 | Tolaži se, ljuba moja Zalika! Pomiri se!" ~"Nikdar bi ne bila 2347 12 | besedami. Zatorej se je pomiril in rekel: ~"Govori, žid, 2348 14 | glavo. Njeno srce se je pomirilo. ~Ta strašna nezgoda Mirkova 2349 11 | nevesto Zaliko pod Rožco, se pomirita Mirko in Štefan. ~"Ali je 2350 8 | oboroženih kmetov na Gradišču. ~"Pomirite se, dragi tovariši! Nocoj 2351 8 | o turškem prihodu. ~Vse pomirljive besede pa niso nič pomagale. 2352 1 | in bilo je dovolj. Brez pomisleka so se vdali njegovim nasvetom. ~ 2353 10 | in bolelo v prsih, ko je pomislil, da mora zapustiti svojo 2354 7 | odgovoriti hčeri, ki ni pomislila na posledice svojega maščevanja. 2355 2 | tu. ~Dalje je treba tudi pomisliti, Mirko, na prihodne čase. 2356 11 | srce, jo je speklo v duši. Pomislivši, da je bil prvi tožni glas 2357 14 | odvrne po kratkem molku, pomišljujoč: ~"Vi imate prav, oče. Kdo 2358 17 | zdaj se je starček zopet pomladil, njegove kite so postajale 2359 1 | preteklo od tega, ali jaz še pomnim njihove besede, kakor da 2360 11 | Serajniku in vsem velika pomočnica. Sprva ni spavala v skalnati 2361 16 | Pomagaj si sam in Bog ti pomore! Dostikrat je tedaj v zadnjem 2362 14 | milim očesom svojo snaho in ponavlja s tihim glasom: ~"Moj Mirko, 2363 18 | svoji znanki. ~Večkrat je ponavljala to igro zvesta žival ter 2364 17 | Mirka. A zdaj se najbrž sama ponaša, da je le ona rešila Mirka 2365 3 | pogubi. ~Zalika je bila ponižno dekle in je živela le za 2366 15 | bila pri njem, je privedla ponočna straža Zaliko v šotor. Ujeli 2367 14 | trenutku ugrabijo turški vojaki ponočne vsiljence. Davorin se zgrudi 2368 9 | ali pa zarožljala sablja ponočnega stražnika. ~Ob Dravi doli 2369 16 | smrt za svojo vero. ~V teh ponočnih molitvah jo je vselej šele 2370 2 | Najlepša priložnost se mu je ponudila zdaj, tu na polju; zatorej 2371 12 | Ali v kratkem jih je mnogo popadalo pod krutimi meči in naposled 2372 7 | kakor nežna rožica, če jo popali slana čez noč. Rdečica z 2373 8 | svojo nevesto Zaliko, ki jo popelje že v nekaterih urah pred 2374 15 | kamen vsekane in na papir popisane so strašne dogodbe tistih 2375 8 | Saj se mi vse deseterno poplača!" ~Rožanje so kaj pridno 2376 15 | prišel v sužnost. Naposled so poplenili vse imetje, oropali cerkev 2377 1 | seboj. Sklenili so, da hitro popravijo vse zidovje okoli Gradišča. 2378 6 | stregli zidarjem. Najpoprej so popravili zidovje, nato pa so zazidali 2379 15 | raztrgana okna. ~Nekega dne so popravljali globoko klet, da bi shranili 2380 8 | odvrne Mirko. "Zakaj pa poprašuješ po njem? Mar ti je toliko 2381 11 | misli dušo in srce. ~Zalika poprime nesrečno deklico in jo odvede 2382 13 | se je odločil naš ujetnik porabiti, da reši sebe in ako mogoče 2383 7 | zažari; v njeni glavi se poraja misel za mislijo. ~"Da, 2384 ZgoDod| le z vilami, tolkačem in poratom, z dolgimi žeblji obitim, 2385 ZgoDod| slovenski župniji Teholici nad Porečami ob Vrbskem je zeru. Umrl 2386 8 | spat. Vam pa, dragi možje, poro čam sledeče: ~Po Štefanovem 2387 ZgoDod| doživel te boje in nam obširno poroča o njih. Dne 26. malega srpana 2388 7 | odposlal Mirko na prežo, niso poročali ničesar. Vendar pa je vse 2389 8 | prežo proti Turkom. ~"Kaj mi poročaš dobrega, Štefan?" vpraša 2390 7 | bi se tudi Mirko med tem poročil z Zalo, to nič ne dé," nadaljuje 2391 6 | Julijske planine. ~Med vsemi poročili je kmete v Rožni dolini 2392 14 | svojih rokah? Kdo nam je porok za to?! ~Boljše je res, 2393 7 | prikazala. Dva dni pred Mirkovo poroko je prišel Almirin oče Tresoglav. 2394 ZgoDod| razrušil cerkve in hiše ter poropal vse, kar mu je prišlo pod 2395 4 | polasti Turek naskokoma naše posadke. Ali glej, menih Kapistran 2396 11 | Gradišča. Pobiti je hotel posadko ter si prisvojiti ves plen 2397 8 | gorijo po dolinah in brdih posamezna poslopja in rdečijo nebesni 2398 1 | razšli na vse strani. Le posameznih moških gruč ni bilo skrb 2399 6 | ozek, da morejo ljudje le posamezno drug za drugim priti do 2400 2 | kolikor mogoče, te družbe, še posebej Almire!" ~Kakor okamenel 2401 1 | štiri sto leti ta god s posebnim praznikom. Ni bilo na Slovenskem 2402 7 | njegove neveste. V noči pa je posedala na vrtu, premišljala svojo 2403 18 | in pri vratih v veži so posedali, žejno pričakujoč dobrega 2404 4 | jaz, dalje ostati pri nas? Posedimo še malo in zmenimo se kaj! ~ 2405 3 | lastne pravice nad svojim posestvom. ~Lepa, belo zidana hiša 2406 2 | pač oni tujec na Knezovem posestvu prava nesreča. Prišel je 2407 10 | pozno v noči. Malo me je že posilil spanec, a kar naenkrat me 2408 11 | tu za moje ljudi. Ako ne poskrbiš, da nam pridejo kristjanski 2409 17 | Svojo prejšnjo obleko pa poskrij bolj ko moreš, v roko pa 2410 8 | plašljivci pobegnili in se poskrili kakor zajci pred lovcem... 2411 11 | zavarovalo v močne tabore in poskrilo vse, kar je za plen. Da, 2412 11 | da so krepko odbili vsak poskus in napad. ~Zdaj so kakor 2413 17 | hočem žrtvovati svojo kri. Poskusil bom, da te spravim iz teh 2414 17 | dogovorila, kako in kdaj bosta poskusila uteči. ~Čas Markove straže 2415 7 | nejeverno Tresoglav. ~Almira poskuša nato odpreti skrivna vrata. 2416 18 | ujeli. Zala ga je sicer poskušala rešiti s pomočjo junaškega 2417 11 | dan. Božja previdnost je poslala dežja ubogim kristjanom 2418 16 | pomenu tega, od Boga ji poslanega pi sma. Čuvala ga je kakor 2419 4 | kako se je nežno in ljubko poslavljal od nje. Pri tem pogledu 2420 9 | opravljeni domačini in tudi posli. Od blizu in daleč so prihajali 2421 8 | dolinah in brdih posamezna poslopja in rdečijo nebesni obok. 2422 15 | ognju nedotaknjeni, in sicer poslopji, kjer sta bivala Almira 2423 5 | se Zalika in njena mati poslovili od Serajnikovih. Veselega 2424 4 | hotela Zalika z materjo posloviti; saj ne bi mogla mirno govoriti 2425 18 | pogled ji je jemal vid in posluh. Njeno srce je hotelo počiti 2426 14 | približala, radovedno od strani poslušajoč, kaj pripoveduje znani ji 2427 13 | ladja ziblje na morju. ~"Poslušajte!" spregovori zopet poveljnik. " 2428 18 | obotavljate, ženin in svatje! Kaj poslušate besede neumne beračice! 2429 2 | cerkvi. Nato je jel kmetom posojevati denar na velike obresti. 2430 11 | proti mrtvi prirodi, da ni pospeševala njenega morilnega načrta. ~ 2431 2 | svetila v materini sobi. Zdaj pospešita korake, a naenkrat ju ustavi 2432 9 | Najljubše bi mu bilo, ako se mu posreči ujeti nekaj lepih kristjanskih 2433 16 | žarki zlate svobode, je postajala še otožnejša in naposled 2434 17 | pomladil, njegove kite so postajale krepke. V sebi je čutil 2435 16 | Razmerje med njima je postajalo vse ožje od dne do dne. 2436 ZgoDod| je obvarovala, da nismo postali žrtev turškega nenasitnega 2437 3 | se je lepo razvijalo in postalo pravi biser za vso župnijo. 2438 17 | temni sužnosti se je bil postaral, bil osivel. ~Njegovo življenje 2439 3 | sezidati grad na Gradišču ter postati mogočen graščak in gospod 2440 9 | se je pritihotapila moška postava, v črno haljo zavita, k 2441 6 | Kobaridu na Goriškem se jim je postavilo mnogo kri stjanov v bran; 2442 18 | ki vodi v cerkev, so se postavljali ubožci, da bi prejeli kak 2443 11 | Zalike se zvali ob robu postavljeni kamen v strmo globočino. ~ 2444 3 | dom ter mu kaj radi tudi postregli. ~Mirko ni seveda slutil 2445 10 | zrla na nebo, ki je bilo posuto z zlatimi zvezdami. Noč 2446 1 | na Slovenskem cerkvice, posvečene sv. Petru in Pavlu, kjer 2447 7 | moči in poguma. Almira je potegnila nagloma ključ iz vrat in 2448 3 | Miklovem. ~Tako so leta hitro potekala. Posebno veselje je bilo 2449 ZgoDod| opisane v tej povesti. ~Poteklo je že od tistega časa nad 2450 1 | bodo konjska kopita tako poteptala, da ne bo več rastla niti 2451 15 | krutosti. ito na polju so poteptali, vasi in hiše požigali, 2452 2 | pridelali s krvavimi žulji, poteptalo konjsko kopito in požrlo 2453 4 | Po dolgih in težavnih potih sem bil srečno prišel iz 2454 8 | preplašeni. ~Šele o polnoči je potihnil šum in nemir med množico 2455 17 | nazaj. Od samega strahu se potisne v kotič svoje slabo razsvetljene 2456 13 | še vedno molči. A mrzle potne srage mu stopajo na čelo 2457 13 | mu je tudi svetla solza potočila po licu. ~Strašna bolečina 2458 17 | Le kadar sta stopila v potok ali reko in se skrila pod 2459 17 | ki rastejo ob rekah ali potokih. Glavo imejta pokrito z 2460 11 | trenutkov spet zadovoljno in potolaženo. Saj ji je notranja slutnja 2461 8 | vojski." ~Zadnje besede so potolažile preplašene duhove. Ker pa 2462 ZgoDod| sovražnikom, deloma pa jih je potolkel Turek. Sedaj mu je bila 2463 ZgoDod| njeni rešitvi in nevarnem potovanju domov v svojo domovino. 2464 2 | ozre proseče proti nebu in potoži v globokem vzdihljaju svoj 2465 4 | imela človeka, ki bi mu potožila svoje gorje in na čigar 2466 18 | gostijo. Še večja bogatija in potrata se je videla sedaj kakor 2467 1 | posvetovali se o kmetskih potrebah. ~Taki dnevi so imeli torej 2468 6 | niti one gibčnosti, ki je potrebna vodji. ~Zatorej izročim 2469 6 | nato pa so zazidali ne potrebne vhode in razpoke. Gradišče 2470 11 | začel blagodejni, toliko potrebni dež padati in nato je deževalo 2471 15 | V prvi sili in za prvo potrebo so si bili kmetje za prihodnjo 2472 2 | njegovo kretanje pri kupčiji; potresa namreč vedno z glavo in 2473 11 | je zlomilo mnogim roke in potrgalo noge. Tu so zopet vlivali 2474 7 | sreča: vse to je Almiro tako potrlo, da je v kratkem ovenela, 2475 11 | roke. Le nekoliko časa še potrpite, mogočni gospodar in poveljnik!" 2476 14 | srcu njeno sumničenje. Vsa potrta se je naslonila svoji materi 2477 7 | oče. "Turki in jaz se bomo potrudili, da ujamemo vse moške in 2478 7 | zatišja, do mača žival se potuhne v hlev, človek sam pa se 2479 18 | groze pred njo. V kot se je potuhnila. Tam je slonela pozabljena 2480 ZgoDod| mladeniči, seveda sedaj poturčeni, napadali svojo lastno domovino 2481 ZgoDod| domovino ter se popolnoma poturčila. Iz teh, nekdaj krščanskih 2482 6 | doline. ~Na tretjo nedeljo je povabil zopet oče Serajnik najodličnejše 2483 3 | bila Serajnikova mamica povabila k sebi na ve čer, da ji 2484 ZgoDod| slovenskega naroda in na povedani način se je tudi sam okoristil 2485 ZgoDod| nahaja mnogo spominov in pri povedk iz turških časov, tako živi 2486 18 | veseljem ti bo sivolasi mož pri povedoval o Miklovi Zali. Z navdušenjem 2487 18 | neznana tujka, pa prosim, povej mi kaj o moji dragi ženi 2488 11 | čutili zopet varne in vsi so poveličevali Zaliko; saj so videli v 2489 13 | tovariši, da so mu vsekale poveljnikove besede globljo rano v srce, 2490 14 | naredila ta izredna prikazen na poveljnikovo dušo. Prej besen in divji 2491 16 | se ustavlja sultanovemu povelju, tistega zadene grozovita 2492 13 | pomena teh besed. Mirko povesi oči in zre nepremično v 2493 14 | Ves žalosten in potrt je povesil tedaj glavo in oči ter se 2494 1 | mlada, cvetoča dekleta s povešenimi očmi, molek ali podobo sv. 2495 ZgoDod| dolino na Koroško in turška povodenj se je razlila, vse pred 2496 14 | svojega Mirka. ~Še v drugo jo povpraša poveljnik. Ali Zala molči, 2497 3 | je sam svojo prijateljico povprašal o tem. Terjal je od nje, 2498 1 | na Gradišču. In ne da bi povpraševali, zakaj, prišli so vsi na 2499 14 | proti Almiri in rekla s povzdig njenim prstom: ~"Naj velja, 2500 1 | na očetovo opomnjo krepko povzdignil glas in govoril takole: ~" 2501 16 | zopet oživili, okrepili in povzdignili. Vsa mu ka blizu tridesetletne 2502 6 | novorojenega. Z bistrim očesom in povzdignjenim glasom je govoril nato kmetom, 2503 15 | šotoru. ~Sosedje so sedaj povzdigovali in slavili pogumno deklico 2504 3 | a ravno to je blažilo in povzdigovalo lepoto ponižne Zalike. ~ 2505 5 | ljubezen, ki blaži srce in povzdiguje dušo, temveč ona strast,