| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Jacob Sket Miklova zala IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
3006 3 | za Miklovo gospodarstvo. Rekli bi torej lahko, da je Serajnik 3007 3 | in šegava; Zalika pa bolj resna, častitljiva in dostojna. 3008 9 | sultanu. ~"Ako je vse to resnica, kar govoriš," pristavi 3009 11 | Mirka nesrečne pogube. ~Z resnimi očmi se je Zalika ozirala 3010 3 | nedolžnost in dekliška resnoba. ~Sladek nasmehljaj okoli 3011 3 | in vesele Almire, kakor resnobno in tiho življenje ponižne 3012 11 | Molila je k Bogu, naj pomaga revnim kristjanom iz te velike 3013 13 | Jutri pa bomo živo kožo rezali raz nje in enega za drugim 3014 4 | v oči. Pregloboko ji je rezalo v srce neljubo spoznanje, 3015 14 | Vi ste sužnosti in smrti rešeni. ~Otela vas je tale deklica, 3016 7 | iskala rešilne roke. ~In ta rešilna roka se ji je tudi prikazala. 3017 7 | strašnimi valovi iskala rešilne roke. ~In ta rešilna roka 3018 17 | pripovest. "Vas je poslal moj rešilni angel. Bog je uslišal mojo 3019 17 | je bilo potrebno, da se rešita. ~Pozno v noči tistega dne 3020 18 | bil edini pomočnik, edini rešitelj njenega moža, a sedaj je 3021 11 | saj so videli v njej svojo rešiteljico. ~Almira ni iskala pred 3022 17 | zvestemu spremljevalcu in rešitelju, so od dne do dne bolj pojemale 3023 17 | skoro in obupala nad svojo rešitvijo. A v vseh nezgodah in nevarnostih 3024 14 | milost, te prosim, da mi rešiš Mirka in njegove tovariše 3025 4 | menih, kakor je pravil, v Rimu od sv. očeta samega. ~Mi 3026 8 | vpijejo po pomoč. Živina rjuje, kakor da bi čutila nesrečo 3027 1 | v našo deželo in zdaj bo rjul od večera. Opustošil bo 3028 1 | tuli. A kadar začenja vol rjuti od večera, tedaj bo huda. 3029 18 | odvila nato z glave turški robec in haljo ter nadaljevala 3030 1 | stoletja je bila ta plemenita rodbina že izumrla. Grad je jel 3031 10 | te brezbožne, nekrščanske rodbine. ~"Kdo bo le rešil Almiro 3032 7 | razlivala bledo luč po mirni pri rodi. Pazno sta se ozirala naša 3033 17 | božje in iskreno molila, rodil se je nov up in nova nada. 3034 7 | tam na Laškem, kjer sem se rodila? Zakaj ste me dali krstit 3035 2 | glava pod mojo streho in rodili nekristjanski otroci! Ne 3036 1 | vije mogočna Drava, ki nam rodoviti žitna polja. Letos kaže 3037 9 | ropa obeta Turkom v tej rodovitni dolinici. Tudi drugih dragocenosti 3038 16 | presadiš v tujo, še tako rodovitno zemljo, in ti naposled celo 3039 2 | spoznali njegove vere in rodu. Le toliko sem mogel zvedeti, 3040 ZgoDod| domovino in morili lastne svoje rojake, ali to je mogel storiti 3041 3 | užival. Dve leti po njenem rojstvu je gnalo njega in njegovega 3042 5 | oklene mladeniča z obema rokama. Toda Mirko se iztrga hipoma 3043 9 | razposlal svoje čete na plen in rop. Le v Rožno dolino ni bil 3044 ZgoDod| neverni Turek požigaje in ropaje razsajal po zemlji slovenski. 3045 9 | svoje oddelke, da plenijo in ropajo. Njegov namen je bil, da 3046 ZgoDod| samolastno in brezskrbno ropal in plenil. Najhujše so razsajali 3047 ZgoDod| pripovedke o krvoločnem turškem ropanju in požiganju po naši zemlji, 3048 11 | kakor da sem čula šum in ropot globoko doli v prepadu, 3049 2 | Svetla solza se mu utrne iz rosnega očesa. Nato se ozre proseče 3050 1 | zvonov. Prosili so, gledaje z rosnimi očmi proti nebu, naj jih 3051 11 | je zaprečil njen namen. Rotila se je proti mrtvi prirodi, 3052 10 | svojega konja in se vlegla v rov, ne daleč drug od drugega. ~ 3053 3 | imenovali Zalo ali Zaliko, ne pa Roziko, kakor so klicali druga 3054 1 | oddelki že pomičejo proti ko roški zemlji." ~Dolgo so se posvetovali 3055 3 | zdravi Rožni dolini. Kakor roža je rastla in se razcvetala. 3056 10 | moraš iti! Ti si vodja vseh Rožanov. Tvoja dolžnost je, da greš 3057 1 | kakor od Sv. Martina, iz Rožeka, iz Št. Ilja, iz Bilčovsa, 3058 7 | kratkem ovenela, kakor nežna rožica, če jo popali slana čez 3059 3 | je podobna cvetoči, nežni rožici, katero slana lahko čez 3060 14 | stopi poveljnik s sabljo rožljaje v šotor. A ko vsi privzdignejo 3061 17 | nikomer ne molim skupaj rožnega venca, z nikomer ne govorim 3062 5 | nato pa sedla na klopico za rožnim grmičjem. ~Dolgo je zrla 3063 16 | domovino slovensko daleč tam v Rožu, tedaj se je vzdramil nesrečni 3064 11 | hipu zavali pogumna Zala rtasto skalo doli v strmo ožino. 3065 10 | rano in hladi z namočeno ruto sence in glavo. Ranjenec 3066 12 | nesrečne ženske. Vile so roke, ruvale si lase, trgale si obupane 3067 2 | tudi bujno žito, pšenica, rž, ječmen in proso. Na tem 3068 9 | rokah, ali svojim nocojšnjim sa njam le ne verjamem," odgovori 3069 13 | njega ni ganilo rožljanje sabelj, niti grmeči glas krutega 3070 1 | da še nismo čutili turške sablje in kopita. ~Ali nesreča 3071 2 | Hitro sta prišla skozi sadni vrt do hleva. Tu kreneta 3072 2 | Svetne, sredi med bogatim sadnim drevjem. V tej vasi je bil 3073 3 | Serajnika oddaljena; visoko sadno drevje jo je obdajalo. ~ 3074 2 | nameraval s sinom govoriti na samem. Najlepša priložnost se 3075 ZgoDod| bi se lahko debele knjige samih žalostnih spominov na turške 3076 1 | in oropali, tako da njim samim primanjkuje živeža. ~Tudi 3077 ZgoDod| nevernik v naše kraje, kjer je samolastno in brezskrbno ropal in plenil. 3078 ZgoDod| razrušil Zatično z lepim samostanom; razsajal je po Štajerskem, 3079 9 | hrabro in vztrajno borili v samostanu. Do tal so pogorele vse 3080 17 | proti njej in prideta do samotne hiše sredi gozda. ~V hišo 3081 18 | Tujka je stopila mirno in samozavestno v hišo in prisedla za peč 3082 9 | mislijo ljudje. ~Mirko je sanjal o svojem življenju, o svoji 3083 8 | in leže na tla. Najbrž je sanjala, da se bliža kruti sovražnik; 3084 8 | pa tam kodrava glavica. ~Sanjavo in skrivnostno gleda okoli 3085 11 | globočine. Deklici zastane sapa, začuvši svoje ime. Nepremično 3086 12 | prileti Strelec ves brez sape k naši četi ter vzklikne 3087 17 | do manjše reke, po imenu Sava. ~Hodeč proti njenemu izviru, 3088 16 | Turški car ji je odločil po sebne, z zlatom in srebrom ozaljšane 3089 13 | nad Mirkovimi odločnimi be sedami. ~"Vrzite njega, predrzneža, 3090 18 | mnogo je izkusila, ali sedanji pogled ji je jemal vid in 3091 11 | pogrešam njegove skrbne roke v sedanjih hudih časih. Grenke solze 3092 7 | tebe za ženo, izgubivši sedanjo nevesto. Tedaj pa je obenem 3093 18 | koli je pogledal na berače, sedeče pri peči. Njegovo oko se 3094 10 | radosti, ki navdaja ženina, sedečega poleg nežne neveste. Le 3095 9 | v sobo. Tu najde Zaliko, sedečo zraven očeta in matere. 3096 8 | voznika na potu proti Beljaku. Sedel je v haljo zavit na ličnem 3097 18 | Ženin, nevesta in svatje so sedeli za bogato ob loženo mizo. 3098 4 | taborska bolezen. In on, sedemdesetletni starček, ves utrujen in 3099 17 | Sedemnajsto poglavje ~Težko je Zalika 3100 5 | nekaj časa po vrtu, nato pa sedla na klopico za rožnim grmičjem. ~ 3101 9 | sem prišla do njega. Po sedmih žalostnih in tožnih letih 3102 4 | oči. Globoko v srce mu je segal spomin na nekdanjega prijatelja. 3103 ZgoDod| sužnost. Najbolj so Turki segali po otrocih in ženah. Brez 3104 18 | zakaj novi spomini so se mu sekali skeleče rane v srcu. ~Tuja 3105 15 | so šli vsi, oboroženi s sekirami, vilami, kosami, železnimi 3106 18 | vzbudila Mirku nekdanja mi sel v glavi: Almira, njegova 3107 7 | Tako je bilo pri srcu našim seljanom. Slutili so nekaj hudega, 3108 10 | in hladi z namočeno ruto sence in glavo. Ranjenec se kmalu 3109 3 | čas. ~Zalika je bila hči Serajnikovega soseda Mikla. Miklovo posestvo 3110 4 | Skrivala je svoje lice pred Serajnikovim bistrim pogledom. Žali spomini 3111 1 | zakaj, prišli so vsi na Serajnikovo besedo. ~Vse je v zboru 3112 1 | štirih Serajnikovih sinov. Sestre ni imel nobene, in tedaj 3113 3 | Naposled si je še mislil sezidati grad na Gradišču ter postati 3114 ZgoDod| Zdelo se mi je vredno, da se seznani slovenski narod s to hrabro 3115 11 | nič ne vidi; celo z roko sežem dlje, kakor vidim z očmi 3116 ZgoDod| celo do Ljubljane, kjer so sežgali šenklavško cerkev. Druga 3117 5 | ob polnočni uri, ko se shajajo duhovi, je prisegla Almira 3118 16 | in se tudi kakor nekdaj shajala na vr tu. ~Nekateri so že 3119 18 | Gradišče in njuno tajno shajanje pod Rožco. ~Dolgo je tajila 3120 1 | in žganju. ~Taki cerkveni shodi so imeli takrat mimo velike 3121 1 | tolikokrat opazujemo na takih shodih. Ampak ženske in moški so 3122 1 | samosvoj gospodar. Na današnjem shodu pa je imel Mirko važno besedo. 3123 15 | popravljali globoko klet, da bi shranili v njej nekaj slabih poljskih 3124 16 | Tudi svetinjo, ki jo je shranjevala in čuvala kot največji zaklad 3125 14 | radovedna Zalika. "Mi smo shranjevali ključ, ki odpira v Strelčevi 3126 11 | kristjanov in blaga, kar se ga shranjuje ondi. Dohod je sicer težak, 3127 4 | Matere božje. To svetinjo že shranjujem dvajset let, a zdaj jo dam 3128 3 | častili in spoštovali; mar sikateri je tudi gojil skrivno prijateljstvo 3129 13 | bi videl kačje po šasti sikati iz brezna proti sebi. Pri 3130 9 | cerkve sv. ~Jakoba se je trlo sila radovednega ljudstva. ~Vse 3131 4 | boter in varuh moj, ni mi sile jokati se. Ako pa enkrat 3132 13 | Najkrutejši divjak bi ne silil na kaj takega, a ti hočeš 3133 8 | zemljo, da se odpočijejo od silnega truda. ~Nad njimi pa je 3134 10 | iztrgajo njegovi tovariši siloma iz njenih rok. In ko je 3135 1 | izmed štirih Serajnikovih sinov. Sestre ni imel nobene, 3136 2 | opazujem," odvrne oče na sinovo opravičevanje."Ti poznaš 3137 15 | kakšen način in kje, tega pa siromak sedaj ni vedel več. Ali 3138 16 | je bilo odslej vseskozi siromašno. Kmetje so živeli po teh 3139 4 | zemlja, tedaj pa joj meni, siroti! In če mi potem umrjejo 3140 4 | njegove nesreče in vaše siroščine. Zatorej sem mu v smrtni 3141 8 | maščevati ali nam sploh sitnobe delati v taboru!" ~Med temi 3142 11 | tudi Gradišče in Podgrad v siv plašč. Jutro je bilo vlažno 3143 8 | hiše Serajnikove. Gosta, siva megla je krila Rožno dolino 3144 1 | glavo bodo krili tedaj že sivi lasje. Rožna dolina je rodovitna 3145 17 | hitro prikrevsa šantava, sivolasa babica, rekoč: ~"Kaj iščeta 3146 16 | dekle, za snaho v hišo." ~A sivolasemu možu so bili dnevi že šteti. 3147 18 | dobrikati tujki ter cvili in skače okoli nje od samega veselja. 3148 2 | jima začne dobrikati in skakati okoli njiju, kakor da mu 3149 11 | bobneč delal pot med ostrimi skalami. ~Zalika pogleda proti Gradišču 3150 11 | korakov proč od vhoda na skalnat rob. Ondi postoji in premišlja 3151 14 | prikazni v gosti temi iz skalnate votline. Bila sta Zalika 3152 14 | potnika je opazovala, na skalnatem robu sedeč, nesrečna Almira, 3153 14 | sina. ~Hrup in šum pred skalnato votlino je hitro privabil 3154 11 | votlini. Vsi so začeli metati skalovje v globočino in tako so se 3155 18 | spomini so se mu sekali skeleče rane v srcu. ~Tuja žena 3156 3 | rasti, da nisi pogrešal skladnosti na njej. Bila je gibčna, 3157 6 | kmetje utaboriti in braniti. Skle nili so, da spravijo na 3158 13 | svoje žene, se zavzame in sklene, še isto noč naznaniti Mirkovo 3159 14 | tla in molila goreče, v sklenjenih rokah sveto podobo držeč. 3160 16 | veri, neomahljiva v svojih sklepih. Niti ene minute ni premišljala, 3161 14 | ne more zadržati v mojem sklepu. Žrtvovala se bom za tistega, 3162 10 | Davorinov krik in klic. Tedaj skočim na ko nja ter hitim tovarišu 3163 17 | vajine vere. Ali zdaj sem že skoraj pozabila na Boga in molitev. 3164 2 | Ali slišiš, Mirko, kako skovikajo sove gori na razvalinah? 3165 4 | sprejeli v svoje vrste. In res, skrajni čas je bil, da smo prišli 3166 15 | Serajnik in Mirko po očetovsko skrbela za svojo okolico. ~V prvi 3167 1 | tudi ne, graščaki pa so skrbeli rajši zase, ne pa za ubogega 3168 10 | besna pošast nočni jezdec. ~Skrbno se ozira dekle za njim. 3169 17 | stopila v potok ali reko in se skrila pod drevesne korenine, so 3170 12 | naznanila mesto, kjer je bil skrit. ~Ali glejte, oče, da dobite 3171 12 | dragocenosti, ki so bile skrite in zakopane po kleteh, je 3172 4 | Zalika zre nepremično v tla. Skrivala je svoje lice pred Serajnikovim 3173 1 | pa se mora poiskati več skrivališč, da najdejo v njih ženske 3174 10 | strašni noči na nogah ter skrivalo sebe in svoje. Tudi Serajnik 3175 8 | vsem Rožanom škodo vati. Te skrivne slutnje si ni mogel izbiti 3176 3 | mar sikateri je tudi gojil skrivno prijateljstvo do nje. ~Približevati 3177 1 | so šepetali starci nekaj skrivnostnega drug drugemu na uho. Nato 3178 16 | Ves dan je premišljala o skrivnostnem pomenu tega, od Boga ji 3179 16 | so živeli po teh nezgodah skromno, a vendar so bili zadovoljni 3180 4 | vse do srca ganjene, jih skuša potolažiti rekoč: ~"Kaj 3181 11 | taboru. Po lestvicah so skušali priti prek zidovja na grad. 3182 16 | bolj in bolj je bolehal in slabel. Naposled se ga je lotila 3183 3 | nedolžnost in dekliška resnoba. ~Sladek nasmehljaj okoli Almirinih 3184 3 | naposled bolj priljubila sladka govorica lahkožive in vesele 3185 8 | in ta bi potem za njene sladke besede nas in sebe izdal. 3186 9 | niso hoteli vzbuditi iz sladkega spanja, dobro vedoč, da 3187 3 | ka. ~Almira je skušala s sladkimi besedami pridobiti Mirka 3188 ZgoDod| turškega nenasitnega žrela. ~Slava vam in večen spomin!~ 3189 4 | ni dolgo užival hvale in slave, da je bil otel pobožnemu 3190 15 | so sedaj povzdigovali in slavili pogumno deklico Almiro, 3191 4 | jaz sem hrepenel po vencu slavne zmage nad krvoločnim Turkom. 3192 16 | sužnica na Tur škem ter morala sleči preprosto, slovensko obleko. ~ 3193 17 | so izgubili pesjani njiju sled. Čestokrat je tedaj slišala 3194 8 | pa, dragi možje, poro čam sledeče: ~Po Štefanovem odhodu sem 3195 14 | kletki kakor ptiček." Nato sledi zopet pazno za njima. ~Srečno 3196 6 | Serajnik!" ~Tem besedam sledijo navdušeni klici. Obenem 3197 15 | in res, marsikdo mu je sledil na Koroško. ~Nagloma je 3198 2 | potu proti svojemu domu. ~Slednjič je ostal oče Serajnik sam 3199 16 | nista mogla sprijazniti z mi slijo, da bi postala kdaj Almira 3200 8 | proti njemu. Te neljube slike se dolgo ni mogel znebiti; 3201 14 | globoki prepad. Dobro se slišijo semkaj trdi koraki. Sedaj 3202 2 | svojemu spremljevalcu: ~"Ali slišiš, Mirko, kako skovikajo sove 3203 11 | Zala še na tistem mestu slonečo ob skalo. Ali ta se je prestrašila 3204 17 | stražniki in strežaji po vsem po slopju, ali lepe kristjanke ni 3205 ZgoDod| teh, nekdaj krščanskih in slovanskih mladeničev, so vzgajali 3206 4 | Naposled smo se vsi razšli. Slovenske svoje tovariše s Kranjskega, 3207 15 | med preprostim ljudstvom slovenskim še živijo dandanes žalostni 3208 1 | bili tega dneva ob hajali slovesno. Tudi podružnica sv. Petra 3209 4 | na vrtu, kako ji je pri slovesu stiskal roko in se odhajaje 3210 9 | misli peljati. Njih lepota slovi daleč okrog. Pri teh besedah 3211 12 | Zalika mi je, nič hudega sluteč, naznanila mesto, kjer je 3212 7 | pri srcu našim seljanom. Slutili so nekaj hudega, a nihče 3213 10 | zadušiti svojo notranjo slutnjo in strah pred Almirinim 3214 17 | njem ne spoznal sultanovega služabni ka. ~Rumeno jutranje sonce 3215 16 | dravel in naposled postal služabnik na turškem dvoru. ~Ko pa 3216 16 | Odločno je odvrnila sultanovim služabnikom, da pretrpi rajše nasilno 3217 13 | pozabili na strogo vojno službo. Kako tudi ne? Saj je bila 3218 16 | od Boga ji poslanega pi sma. Čuvala ga je kakor zlat 3219 10 | srebrnih strun in radostni smeh mladeničev in deklic. ~Na 3220 13 | njih ter jih nečloveško za smehovali pred seboj. Zverinsko je 3221 9 | je ostro zaukazal, da ne smejo tujca izpustiti iz tabora 3222 8 | videl in vedel. "Odlagati ne smemo. ~Po sveti maši začnemo 3223 10 | ostani pri meni! Ti ne smeš od mene, jaz te ne pustim. 3224 11 | nadaljuje zopet Zala. "Smilila bi se mi, Almira, ako bi 3225 4 | hudo razjoče. ~V srce se je smililo ubogo dekle Serajniku; saj 3226 17 | grešne duše. Zatorej se mi smilita, ker vaju zasledujejo pesjani. 3227 11 | Tu so zopet vlivali vrelo smolo in krop na krvoločnike, 3228 1 | njegovem me stu visoki bori in smreke. Sedaj ni o grajskem zidovju 3229 12 | orodje. Zaupala sta sredi smrtne nevarnosti božji milosti. ~ 3230 5 | in roke je vila, kakor v smrtnem boju, od same jeze in strasti. 3231 ZgoDod| je skoro to, ali gola re snica, da so naropani krščanski 3232 7 | Tedaj pa je obenem ure sničen tudi moj skrivni načrt..." ~ 3233 1 | odličnejši možje iz vse okolice snidejo zvečer na Gradišču. In ne 3234 14 | V nebesih se v kratkem snidemo!" ~Po teh besedah se spusti 3235 16 | da je še noč. Ali njena soba je bila svetla kakor beli 3236 16 | zlatom in srebrom ozaljšane sobane in dvorane. ~Oblačiti jo 3237 17 | svoje slabo razsvetljene sobice. ~A starček, videč ženo 3238 16 | Zala vedno sama v svoji sobici. Edina tolažba ji je bila 3239 7 | vrtu, če mu črv izpodgrize sočne koreninice. ~Tu, oče, tu 3240 3 | življenje dovolj, da jo sodi krivo in napačno. Pri tem 3241 18 | kmetov iz Rožne doline pa so sodili potem pod milim nebom nesrečno 3242 15 | Bog, ki je vsem pravičen sodnik, je poplačal tudi Turkom 3243 17 | visoke kupole cerkve sv. Sofije v Carigradu, ko dojdeta 3244 18 | Objame ga in poljubi s solznimi očmi v čelo; češ, on ji 3245 10 | sabljo po glavi. ~Devet sonc mi je pri tem udarcu zasvetilo 3246 9 | trenutku pa so zadeli zlati sončni žarki Mirku v lice in ta 3247 1 | zbori. Prijatelji, znanci in sorodniki so se na ta dan pogovorili 3248 8 | skrivnostno gleda okoli po spečih sosedih, a hitro se zo pet nagne 3249 14 | marmorna podoba sredi svojih sosedinj. Najblažji njen čut je bil 3250 ZgoDod| novica je vzdramila vse sosednje pokrajine in v kratkem je 3251 3 | Zategadelj je sovražila svojo sosedo: češ, le ona ji zastavlja 3252 8 | dragocenosti varstvu bližnjih sosedov. Zakaj le tako je moglo 3253 10 | Serajnik Zaliko, prišedši do sosedove hiše. "Tresoglava ni doma. 3254 10 | pristopita nato k svojemu sosedu in korakata z Zaliko vred 3255 15 | kupovala tudi živež za vso sosesko, da ni čez zimo umirala 3256 1 | spoštovala in čislala vsa soseščina tudi njegovega sina. ~Opazovali 3257 2 | zavladala na Gradišču. Le sova se je oglašala sovi in netopirji 3258 3 | v prijateljstvu. Vidnega sovraštva ni bilo sicer med njima, 3259 3 | odločil za ženo. Zategadelj je sovražila svojo sosedo: češ, le ona 3260 9 | vojske. Tu so imele počivati sovražne čete in pleniti daleč naokrog. ~ 3261 17 | eno oko, in da so največji sovražniki kristjanske krvi. Od daleč 3262 17 | naznanjajoč, da vestno čuva sovražnikovo oko. Ali naenkrat se je 3263 1 | sledeč, so šli navzgor po Soški dolini, dokler niso prišli 3264 9 | koroških gora. ~Le Mirko je še spal. Odhajajoči tovariši ga 3265 3 | Mislil si je, da bodo že vsi spali, ko dojde domov. Imel je 3266 16 | ki je edino v blagodejnem spanju našla mir in pokoj. ~Medtem 3267 11 | velika pomočnica. Sprva ni spavala v skalnati votlini, temveč 3268 8 | skrivnostno gleda okoli po spečih sosedih, a hitro se zo pet 3269 9 | Mrtva tišina je vladala med spečimi vojaki. Le včasih je tu 3270 11 | oster nož v srce, jo je speklo v duši. Pomislivši, da je 3271 11 | se je za nekaj trenutkov spet zadovoljno in potolaženo. 3272 11 | približala. ~"Kje si, Zala? Ali spiš, da si tako tiha? Pojdiva 3273 3 | In Serajnik je kmalu vse spletke izpregledal ter spoznal 3274 17 | in jih zopet zaklene. Tam spleza preko nizkega zidu in potegne 3275 12 | prislanjali lestvice ob zid, da splezajo v grad, ali so pa podkopavali 3276 17 | zagrajeni cesarski vrt. Ondi splezata oba na visoko drevo in privežeta 3277 2 | Treba je krepke roke pri go spodarstvu. Kmalu ti mislim izročiti 3278 4 | Turki so že bili vzeli spodnje mesto; janičarji so razvijali 3279 4 | ga vrgli raz nasipe in iz spodnjega mesta, a potem ga gonili 3280 15 | hlodi, za turško četo v spodnjo Ro žno dolino. Upali so, 3281 11 | Zala je šla, bom rekla, spodrsnila je na vlažni, kameniti poti 3282 15 | sosedje nad mrtvecem in se spogledovali, ko so našli v njegovi suknji 3283 14 | besedah. Vse se je kar strme spogledovalo. ~Oče Serajnik ni nikdar 3284 15 | žalostni spomini, ki nas živo spominjajo na nesrečno leto 1478. ~ 3285 16 | je čul glasove, ki so ga spominjali na domovino slovensko daleč 3286 1 | bivata ob vznožju griča, spominjata še s svojim imenom na nekdanji 3287 ZgoDod| krvavimi pismenkami zapisani v spominski knjigi našega naroda. Iz 3288 4 | pripovedovati takole: ~"Bilo je spomladi leta 1456. V naš kraj je 3289 4 | solze v oči. A ko se še nato spomni, kako se je danes Mirko 3290 5 | molčal, kakor da bi bil nem. Spomnil se je, da je res govoril 3291 2 | starec globoko vzdihnil, spomnivši se, koliko ima človek prebiti 3292 8 | preži, ki nam bosta hitro sporočila, kam se od ondod napoti 3293 8 | takoj odjahati, da vam to sporočim. A vendar sem še počakal. 3294 9 | da mu ima nekaj važnega sporočiti. Zlasti so mu bili vojaki 3295 14 | podzemeljski hodnik, se spotakne nad človeškim truplom in 3296 4 | je rezalo v srce neljubo spoznanje, da pogleduje mladenič od 3297 15 | žalibože, tu je moral prehitro spoznati, da je bil to res Zalin 3298 1 | okolici na dobrem glasu, je spoštovala in čislala vsa soseščina 3299 3 | Mladeniči so jo vsi častili in spoštovali; mar sikateri je tudi gojil 3300 7 | ne ljubi in vas nihče ne spoštuje? Zakaj niste ostali tam 3301 6 | tako presrčno ljubijo in spoštujejo. Ves ganjen se zahvali za 3302 10 | hitre ježe. Zato ni mogel spr va nič drugega reči, kakor: " 3303 17 | kri. Poskusil bom, da te spravim iz teh zaduhlih zi din. 3304 17 | vejo dolgo vrv. Po njej se spravita po mnogih težkočah in velikem 3305 3 | kako ti oderuhi na nič spravljajo ubo gega kmeta. Da, v poznejših 3306 17 | junaško branil sebe in svojo spre mljevalko, ali pesjani ga 3307 5 | prosto prirodo. Tu se je sprehajala nekaj časa po vrtu, nato 3308 7 | morilni naklepi. Groza ga je sprele tela po vsem životu. Po 3309 15 | pod Rožco. ~Strašen sum je spreletel sedaj očeta Serajnika in 3310 12 | pomoč! Rešite nas!" ~Mirka spreleti groza in strah. Hoče k svojim, 3311 10 | klop in umolkne. Navzoče spreletita strah in groza. Kakor da 3312 16 | pa se marsikaj pozabi in spremeni. Tudi Mirko je pozabil na 3313 7 | bilo dekle v kratkem času spremenilo. ~Vso prejšnjo čilost in 3314 5 | Tudi Mirko je bil ves spremenjen. Hvalil je Boga, da se je 3315 8 | vasi, hiše in koče so se spreminjale hitro v prah in pepel. Še 3316 5 | Zalika. Zdaj je videla, da spremlja mladenič deklico, držeč 3317 14 | moli na glas, vsi drugi pa spremljajo tiho šepetaje njegovo molitev. 3318 5 | oklenil njene desnice in jo spremljal domov. ~Pot do Miklove hiše 3319 14 | Zala," ohrabruje svojo spremljevalko Davorin. "Stražniki niso 3320 12 | se je ustavilo oboroženo spremstvo. Tresoglav je šel k rovu 3321 15 | turške sužnosti. Bila je v spremstvu glavnega poveljnika, in 3322 16 | prijatelj Štefan se nista mogla sprijazniti z mi slijo, da bi postala 3323 8 | se hoče danes, v nedeljo, sprijeti s svojim nasprotnikom. Tega 3324 14 | samega veselja. ~"Bog te sprimi, Davorin!" ga nagovori starček 3325 6 | Treba je bilo le pri votlini sprožiti veliko skalo in jo zagnati 3326 1 | kobilice iz jutrovih dežel spustile kakor črni oblak na naša 3327 17 | vrata? In ali ga naj potem spustim sama v sobo! Bog ve, kdo 3328 11 | Le zanesljive ljudi je spuščal v tabor. ~"Hvala Bogu, da 3329 13 | vedno molči. A mrzle potne srage mu stopajo na čelo in lice. 3330 3 | Miklovi Zaliki! Neizbrisna sramota bi bila to za mojo hišo 3331 7 | s tem svoji hčerki tisto sramoto, ki jo trpi povsod vaš židovski 3332 17 | sta srečno došla v deželo srbsko ob globoki Donavi, ali pesjani 3333 2 | da oče že vedo za njegove srčne skrivnosti. Da se ne izda, 3334 18 | Zdaj se je poloti strašen srčni boj. Veliko je že prestala 3335 16 | podeli ono stanovitnost in srčnost, da more mirno, kakor mučenik, 3336 11 | razgraja strastno maščevanje, srd in sovraštvo. ~Najprej je 3337 11 | Nič ne vem, kje so," je srdito odgovorila deklica na neljubo 3338 1 | so bogatejše žene imele srebrn pas, na glavi pa z zlatom 3339 4 | pa tudi ni več imel one srebrne svetinje, ki ga je, kakor 3340 1 | Rdeč oprsnik z debelimi srebrnimi gumbi mu je pokrival široke, 3341 15 | oropali cerkev zlatnine in srebrnine, razdrli zidovje, vas pa 3342 8 | sinoči ali včeraj doma. Srečal sem namreč danes pred svitanjem 3343 18 | peči. Njegovo oko se je srečalo s pogledom nesrečnega Davorina. 3344 4 | Zdaj vem, da bo moj sin srečen mož in gospodar. Prepričan 3345 5 | priklenila nase. In v teh srečnih mislih je vzkipela na novo 3346 3 | veliko. Mikla so prištevali srednjim kmetom. Bil pa je svoboden 3347 8 | umolkne, ko stopi jezdec v sredo oboroženih kmetov na Gradišču. ~" 3348 11 | Obedve zbežita, zbegani kakor srni, proti vhodu, ki vodi v 3349 2 | Almire!" ~Kakor okamenel je stal Mirko pred očetom. Vedel 3350 2 | in proso. Na tem polju so stale tedaj, kakor še stoje dandanes, 3351 3 | dobil od gosposke pravico, stalno se naseliti, če se je tudi 3352 11 | načrta. ~Iz tega mučnega stanja vzdrami deklico zamolkli 3353 4 | spoznal dekličino dušno stanje in precej uganil, kaj jo 3354 15 | prihodnjo zimo pripravili skupno stanovanje na Gradišču. Tu so si zamašili 3355 16 | zapoved. Ali bila je dobra in stanovitna kristjanka. Ni se strašila 3356 16 | ali pa ji naj podeli ono stanovitnost in srčnost, da more mirno, 3357 2 | moraš družico, ki je tvojega stanu in naše vere. Ne denar, 3358 17 | ob deroči Dravi in Savi stanuje moj rod, ki govori jezik 3359 1 | in pomoč svojemu očetu na stara leta. Mirko ni bil samosvoj 3360 2 | uslišal mo litev bogaboječega starca; zakaj sina so ganile očetove 3361 1 | družbo veljavnih mož in starcev, kar ni bilo drugim mladeničem 3362 5 | src in zaprečiti izvršitev starčeve prisege. Le Kastor, Zalikin 3363 2 | Serajnika. ~Veselje je navdajalo starega moža, ko je stopal med žitnim 3364 1 | ne upali govoriti vpričo starejših mož. ~Tam pri cerkvi so 3365 3 | Pri sebi je imel precej starikavo žensko in mlado, štirinajstletno 3366 18 | dobrikala kakor poprej, starim jezičnim babnicam pa je 3367 17 | času sta se še ločila od starke ter ušla tolo vajski drhali. ~ 3368 6 | prebrisanega moža, kakor je naš starosta Serajnik. On je iz kušen 3369 14 | zatišju. Na ta ključ sem stavila vse svoje upanje. A nocoj 3370 11 | Serajnik. Bil je glavni steber ondotnim kristjanom. Vsako 3371 12 | do njih, mora prekopati steno v Strelčevi kleti. A še 3372 9 | dolini je bilo pokončano in steptano. Le Rožna dolina je ostala 3373 15 | globoke reke. V naglici so si stesali Turki iz desk in brun mnogo 3374 ZgoDod| Sedaj mu je bila odprta steza in pot v srce koroško. Na 3375 11 | vidijo plazeče črne poša sti... Bil je sovražnik, divji 3376 8 | na planini, so gnali pa stirji na gore. Marsikatera babica 3377 4 | kako ji je pri slovesu stiskal roko in se odhajaje oziral 3378 11 | je peklo. Prsi so se ji stiskale. Zdelo se ji je, kakor da 3379 11 | kristjanom iz te velike stiske in nadloge; zlasti ga je 3380 6 | jim je postavilo mnogo kri stjanov v bran; tudi nihče ne more 3381 2 | so stale tedaj, kakor še stoje dandanes, Svetne, sredi 3382 11 | navzdol v prepad. ~Tu so stokali ranjeni Turki in klicali 3383 10 | seboj nisem čul ne krika ne stokanja. Le konjska kopita so neprenehoma 3384 8 | Naenkrat potihne krik in stokanje. Stražnik na obzidju je 3385 16 | njeno molitev. ~Več nego stokrat je prebrala žena te vrstice. 3386 ZgoDod| reki Kolpi. Dolga doba dveh stoletij zavzema torej oni čas, ko 3387 1 | razpadati. Pred štirimi stoletji so ga bile še velike razvaline. 3388 17 | znanca srečno izven turške stolnice na prosto. Še enkrat se 3389 6 | za posamezne oddelke in stolpe na Gradišču. ~"Zdaj nam 3390 8 | menjavale straže na zidovju in v stolpih, kar se zasliši iz najvišjega 3391 13 | A mrzle potne srage mu stopajo na čelo in lice. Tako se 3392 2 | Pod Gradiščem pa so stopale med visoko strnjo moške 3393 14 | močno zapahnjena." ~Nato stopata tiho dalje in Zalika je 3394 17 | sultanove palače. Le njegove stopinje so skrivnost no odmevale, 3395 14 | se odpro. Zala in Davorin stopita v klet, iz kleti pa prideta 3396 14 | ravno ko sta mislila obadva stopiti v ječo k Mirku in njegovim 3397 14 | Potem sta se spravila po stopnicah v klet, a tu je bil tisti 3398 13 | zvestobo. Kar odloči on, to storimo tudi mi, vsi brez izjeme. 3399 14 | rešim Mirka." ~"To lahko storiš, ali uživala ne boš nikdar 3400 4 | veseli, da sem izpolnil storjeno obljubo in izvršil svojo 3401 15 | železne verige je moral stradati v turški ječi. Še nekaj 3402 8 | figamož. Ni se ustavljal strahopetcem. Vdal se jim je in vsi kmetje 3403 4 | Sveta beseda meniha Kapi strana nas je bila tako navdušila 3404 12 | Proti večeru je bilo na obeh straneh vse na krvav boj pripravljeno. 3405 14 | trenutku pa se zasliši iz stranskega šotora obupen krik: "Mirko, 3406 2 | drugega; vsak jo je zavil po stranskem potu proti svojemu domu. ~ 3407 14 | pa pelje poveljnik sam v stranski oddelek svojega šotora. ~ 3408 8 | Mirko. Ali jaz se bojim te strastne ženske. Almira je laške 3409 7 | mislila dostikrat v svojih strastnih borbah, "če ugonobim Mirka? 3410 16 | stanovitna kristjanka. Ni se strašila grozne smrti, niti bolečih 3411 15 | in meglen. Vsak dan so ga strašili kruti turški vojaki, ko 3412 7 | neizmernem morju, v hudem boju s strašnimi valovi iskala rešilne roke. ~ 3413 17 | zopet vrsta na Marka, da je stražil po hodnikih in mostovžu. 3414 12 | svoje šotore in jih tam stražili. Strašno so vpile in jokale 3415 13 | moji, v najglobljo ječo! Stražite dobro to kačjo zalego! Jutri 3416 17 | Sultan je dal takoj vse stražnike vtakniti v temno ječo, le 3417 17 | oglaša straži ter ji naznani stražniško geslo za nocojšnjo noč. 3418 16 | vsega dovolj. Deklice so ji stregle, strežaji doprinašali, kar 3419 6 | pesek, žene in otroci pa so stregli zidarjem. Najpoprej so popravili 3420 1 | nekdanji grad; enega imenujejo Strelca, drugemu pa pravijo Knez. ~ 3421 14 | moči. ~Srečno sta došla do Strelčevega doma, sledila pa jima je 3422 5 | Miklovega Kastorja. Kakor da bi strele grom zadel na njeno uho, 3423 5 | napravi se na pot proti Miklu. Streljaj daleč od vrta postoji pod 3424 3 | hiša Miklova je bila le par streljajev od Serajnika oddaljena; 3425 7 | kača, grom zabobni, hiše se stresejo in ledene kaplje se vsujejo 3426 17 | pokazala Zalika svojemu stricu Kapistranovo svetinjo. On 3427 6 | velika votlina. Prihod je strm in samo od ene strani, pa 3428 18 | hiši. Vse je potihnilo in strmelo, kaj bo iz tega. Ženin Mirko 3429 11 | da se nihče po ozkem in strmem potu ne prikrade do skrivališča. 3430 11 | prizor. Blisk razsvetli znova strmino in gori po njej se vidijo 3431 11 | zadene dobro, in prvi vojaki strmoglavijo v globoki prepad... ~Krik 3432 11 | vlažni, kameniti poti ter strmoglavila v prepad." ~Tako brez hrupa 3433 2 | stopal med žitnim poljem. Strn je bila tako visoka, da 3434 2 | pa so stopale med visoko strnjo moške prikazni. Sprva jih 3435 17 | uboga žena. Jaz poznam strogosti naših zapovedi. Ako bi hotel 3436 1 | Dandanes rasto na njegovem me stu visoki bori in smreke. Sedaj 3437 14 | bi bila mrtva, brezčutna stvar. ~Na tretje vprašanje pa 3438 1 | med seboj o gospodarskih stvareh. Sklepali so kupčije, posvetovali 3439 3 | sivolasi možje ognjevito opi sujejo Zalino lepoto in ti pripovedujejo 3440 1 | modre barve in iz dragega sukna. Okoli pasu so bogatejše 3441 15 | spogledovali, ko so našli v njegovi suknji ključ od železnih vrat, 3442 ZgoDod| turške vojne. Z njimi so sultani užugali krščanske narode, 3443 17 | da vstane lepa služabnica sultanova. Vsi so ji zavidali tako 3444 17 | kraljevala v starem zidovju sultanove palače. Le njegove stopinje 3445 17 | nihče v njem ne spoznal sultanovega služabni ka. ~Rumeno jutranje 3446 16 | neovržna. Kdor se ustavlja sultanovemu povelju, tistega zadene 3447 16 | muk. Odločno je odvrnila sultanovim služabnikom, da pretrpi 3448 14 | jo je bolelo v srcu njeno sumničenje. Vsa potrta se je naslonila 3449 8 | njenega očeta pred takim sumničenjem. Toda v tem hipu je stopil 3450 11 | prijateljica. Nato jo izpustim, sunem malo od sebe, ona se zvrne 3451 18 | Davorina in ga vrgli na tla, suvajoč ga z nogami in pestmi, drugi 3452 15 | hlodov. Z njimi je začel suvati in tolči v razpokano zidovje, 3453 16 | odkar je živela kot nesrečna sužnica na Tur škem ter morala sleči 3454 14 | car sam nima med svojimi sužnicami lepše, kakor je tale pred 3455 16 | Podariti je imel le eno lepo sužnico svojemu sultanu v dokaz 3456 14 | Vedela je, da je postala sužnja turškega poveljnika ter 3457 17 | sultan jezdece za kristjansko sužnjo na vse strani svojega velikega 3458 18 | radovednega ljudstva na svate. V cerkvini bilo nikogar. 3459 10 | Tedaj so se razvedrile svatom glave. Staro rumeno vince 3460 10 | hipu Almiri na uho. Vsa svatovska družba zbeži kakor brezupna 3461 10 | najmanjša neprilika kalila svatovskega veselja in radosti. Vse 3462 3 | šibke rasti in ravna kakor sveča, je bila Almira manjša, 3463 1 | prigrizniti." ~"Tudi pri nas v Svečah kaže letos na polju prav 3464 1 | njem so iskali vsi dobrega svéta. Mnogokrat je trdil svojim 3465 1 | strogo ločeni in tudi po svetem opravilu se niso pajdašili 3466 11 | podzemeljski vhod, ki vodi iz Sveten v globoko klet na gradu, 3467 15 | so kazali tam ljudje na svetih podobah vsekana znamenja 3468 5 | žarečega lica, oči so se ji svetile, kakor iskre v temni noči, 3469 4 | besedah v sobi. Vsem so tekle svetle solze po licih; le globoki 3470 17 | odvzameš luč in gorkoto svetlega sonca. ~A zdaj se je starček 3471 15 | klet, kamor ni prihajala svetloba, češ, tu naj umrje od gladu 3472 5 | več razlival svoje blede svetlobe po valovitem žitnem polju. 3473 7 | dvorane in kleti pri mesečni svetlobi. ~"Tukajle bo najlaže priti 3474 8 | odvračala od nje dnevno svetlobo. Zdelo se je, kakor da se 3475 15 | razsekavali svete podobe in svetnike na oltarjih. In še ne davno 3476 3 | Pomagal je svoji sosedi s svetom in dejanjem. Bil je tudi 3477 4 | Kakor da bi bila menihova svetost zarotila svinčenke, ni zadela 3478 1 | ravnali tako, kakor jim je svetoval. Le ena beseda iz ust očeta 3479 17 | žena: Od kod si in kdo si! Svetuj mi, kako ti morem pomagati. 3480 3 | je čudilo njenim, kakor svila tankim in lepim lasem. Če 3481 4 | menihova svetost zarotila svinčenke, ni zadela nobena krogla 3482 8 | Srečal sem namreč danes pred svitanjem nekega voznika na potu proti 3483 11 | še mogel tedaj ob prvem svitu rešiti sebe in svoje domačine 3484 3 | srednjim kmetom. Bil pa je svoboden gospodar. In to je bilo 3485 7 | potihne, ptice se poskrijejo v svoja zatišja, do mača žival se 3486 14 | ter sledila v temni noči svojima znancema proti Gradišču. 3487 11 | nam pridejo kristjanski tabori z blagom in ljudmi vred 3488 6 | pa so pripravili hleve v taborih. Te jim naj dajejo mleka, 3489 9 | haljo zavita, k turškemu taborišču. Straže so ujele nočnega 3490 8 | je ustavil pred kmetskim taborom. Videlo se je, da se hoče 3491 11 | kratkem polastiti kristjanskih taborov. ~Pobito in žalostno je 3492 4 | se je lotila tudi njega taborska bolezen. In on, sedemdesetletni 3493 2 | za njegovim sinom. ~"Ne taji, Mirko, tega, kar že dolgo 3494 8 | Mirko mu ni govoril resnice. Tajil je, da bi mu bila zažugala 3495 18 | shajanje pod Rožco. ~Dolgo je tajila Almira, kar sta trdila njena 3496 3 | čudilo njenim, kakor svila tankim in lepim lasem. Če je Zalika 3497 14 | zgrudila nanj, objela svojega tasta in se razjokala na njegovih 3498 5 | Veselega srca je želela nevesta tastu in tašči: Lahko noč! ~Tudi 3499 7 | krenila tiho, kakor nočna tatova, proti Gradi šču. ~Prelepa 3500 15 | Ves obupan in potrt je taval potem Tresoglav po taboru. 3501 17 | drhali. ~Po cele noči sta tavala potem naša potnika po gozdih 3502 5 | želela nevesta tastu in tašči: Lahko noč! ~Tudi Mirko 3503 17 | tistim deželam, od koder teče voda! Nato prideta do manjše 3504 1 | češčenje". Ta glas pa je bil v tedanjih časih zna menje, da si naj 3505 8 | bilo niti ta niti pretekli teden Tresoglava doma; Štefana