| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Jacob Sket Miklova zala IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
3506 ZgoDod| župnik v slovenski župniji Teholici nad Porečami ob Vrbskem 3507 2 | prime starec za klas in ga tehta v roki. Potem nadaljuje: ~" 3508 10 | otroci jočejo, moški pa tekajo sem ter tja kričeč: "Bežimo, 3509 17 | sledu, ne tiru! Obupani so tekali stražniki in strežaji po 3510 7 | Sedmo poglavje ~Mirno je tekel potem dan za dnevom. O Turkih 3511 16 | pojemale njene moči. ~Tako je teklo leto za letom. Bili so to 3512 3 | okolici, ni mogel nobeden tekmovati. ~In to bi bilo tudi zastonj; 3513 3 | soseda nista na roko. ~Šele tekoče leto se je jel Tresoglav 3514 7 | naklepi. Groza ga je sprele tela po vsem životu. Po dolgem 3515 15 | polni želodec. ~Z njegovega telesa je izginjalo meso. Postal 3516 15 | bila oslabljena njegova telesna moč. Zakaj vklenjen v železne 3517 16 | deželo, kjer počivajo njeni telesni ostanki. ~V teku časa se 3518 6 | spravili v varnost. Vole in teleta so pognali na visoke planine, 3519 3 | v zavesti svoje lepote. Tembolj pa jo je kazala Almira in 3520 16 | je njegov spomin vedno še temen in meglen. Toda Davorinova 3521 11 | uri me pričakujte, oče, v temle rovu! Povedala vam bom vse 3522 16 | prvi žarek svobode v grozno temo strašne sužnosti. ~ 3523 11 | ne izgubi pravega mesta v temoti. ~Medtem je Zalika, sedeč 3524 5 | je bi lo zavito v grozno temoto. Po vsej prirodi je vladala 3525 15 | sklenila. Ali kakor je Turek teptal božje zapovedi in moril 3526 ZgoDod| sovražnikom, in turški konji so teptali rodovitna polja našega ubo 3527 13 | pod menoj, ko bi se drznil teptati božje zapovedi. Sam bog 3528 12 | naskakovali zidovje. Neka teri so metali zastrupljene puščice 3529 13 | Česar najbolj divja zver ne terja od zveri, to zahtevaš ti 3530 3 | prijateljico povprašal o tem. Terjal je od nje, naj se opraviči. 3531 1 | Zakaj graščaki so takrat terjali od kmeta ne le desetine 3532 18 | ter obšel ne prijeten in tesen notranji čut, kadar koli 3533 3 | to noč ne bi bilo Miklove tete in njene Zalike pri Serajniku, 3534 15 | vanje stopili tudi sami. ~A teža je bila prevelika. Deroča 3535 16 | Iskender je bil po mnogih težavah, po raznih bojih in velikih 3536 17 | krščanski duh diši." ~Strašno težavna in nevarna je bila za Zaliko 3537 4 | domovino. ~"Po dolgih in težavnih potih sem bil srečno prišel 3538 11 | opozorila na nevarno in težavno pot o polnoči, a vse zastonj. 3539 2 | in še nekaj drugega mu je težilo srce. Davno je že namreč 3540 4 | je umrl tvoj oče. Strašno težka je bila smrt njegova. Ni 3541 14 | spoznala Davorinov glas. Težkega srca se je približala mestu, 3542 17 | njej se spravita po mnogih težkočah in velikem trudu na bližnje 3543 3 | pobrati iz dežele. ~Te težkoče in neprijetnosti je poznal 3544 16 | njeno trpljenje, poznal težo njene sužnosti. Tolažiti 3545 16 | je bil odslej nenavadno tih in pobit. Govoril je malo. 3546 11 | Zala? Ali spiš, da si tako tiha? Pojdiva tja na rob! Meni 3547 16 | in ihtenje je odmevalo v tihi noči po visokem mostovžu. 3548 14 | svojo snaho in ponavlja s tihim glasom: ~"Moj Mirko, tvoj 3549 4 | vzdihljaji so motili skrivnostno tihoto. ~Ko pa vidi Serajnik vse 3550 18 | pregnanstvo. Še tisti dan je tiralo razbesnelo ljudstvo Almiro 3551 17 | ji ni nikjer ne sledu, ne tiru! Obupani so tekali stražniki 3552 14 | Mirko, tvoj Mirko še živi. Tisočkrat bodi večni Bog hvaljen za 3553 9 | opustošili. V pepel se je tistikrat izpremenil Podklošter, kjer 3554 ZgoDod| prenehali. V sledečem stoletju, tj. do leta 1596, so še prilomastili 3555 17 | tolažim. Vedi, tudi mene tlači dolga sužnost; tudi jaz 3556 7 | Vendar pa je vse prebivalce tlačila neka no tranja slutnja. 3557 4 | bežečimi Turki; šele nočna tmina nas je ustavila. ~Pozno 3558 5 | njenih rok in izgine v nočni tmini. Almira pa se zgrudi nezavestna 3559 13 | premagana in vsi moški kot uje tniki zaprti v kleteh. ~Kmalu 3560 4 | mati je žalovala, moja žena točila grenke solze, a vse zastonj. 3561 4 | na grobu svojega vodje in točile solze kakor otroci ob smrti 3562 1 | krenili proti goram. ~Njenemu toku sledeč, so šli navzgor po 3563 15 | mogla več najti miru in tolažbe. Pred njenimi očmi je v 3564 11 | našlo njeno srce sladko tolažbo. Čutila se je za nekaj trenutkov 3565 17 | Zatorej pridem, da te tolažim. Vedi, tudi mene tlači dolga 3566 16 | poznal težo njene sužnosti. Tolažiti jo želi in govoriti z njo 3567 15 | njimi je začel suvati in tolči v razpokano zidovje, ki 3568 ZgoDod| grozovitosti niso bile več tolike, kakor v prejšnjem stoletju; 3569 ZgoDod| kmet, oborožen le z vilami, tolkačem in poratom, z dolgimi žeblji 3570 17 | ločila od starke ter ušla tolo vajski drhali. ~Po cele 3571 17 | nesrečna človeka? Bežita: tu so tolovaji doma. Ravnokar so šli na 3572 6 | pokažejo vsem zbranim kme tom na Gradišču. Veselje je 3573 1 | kmetskih očakov in potem za tonilo za gorami. Od cerkve sv. 3574 8 | Mirko, saj ni mogel verjeti tovariševim besedam. Zatorej mu je še 3575 3 | Zalika. In če ji je katera tovarišica zavidala njeno zunanjost, 3576 11 | v skalnati dom k svojim tovarišicam. ~ 3577 14 | in Zalino mater in druge tovarišice pod milo nebo. Tudi Almira 3578 13 | rešiti svojega ženina go tove smrti. Le za njo samo dam 3579 17 | Tedaj sva šla neustrašena go tovi smrti naproti. ~S solzami 3580 18 | Almira, kar sta trdila njena tožitelja ter izpričevala ključa, 3581 11 | proti Gradišču in jame zopet tožiti po svojem Mirku. Zdaj se 3582 9 | Po sedmih žalostnih in tožnih letih sem jela šele uživati 3583 10 | razburjala, čim dlje je trajala radost in ples pri Serajniku. 3584 11 | zatočili dolgo in debelo tramovje na Turka, da je zlomilo 3585 7 | prebivalce tlačila neka no tranja slutnja. Bilo jim je, kakor 3586 1 | pa pravijo Knez. ~Na lepi trati, pod visokimi stolpi na 3587 7 | spečo zemljo. Le listje in trava je včasih zašumela pod nogami 3588 14 | katerega je zavratno ugrabil v travi prepevajočega, tako zmagovito 3589 2 | majhna ravnina z bogatimi travniki, gozdi in paš niki. Tu raste 3590 1 | proti Krminu in Kobaridu na Trbiž. Če so pa enkrat tako blizu, 3591 12 | izhod." ~Nato se je storila trda noč. Na stražo je prišel 3592 3 | ljudem. Kazala se je bolj trdega kakor mehkega srca. Mladeniči 3593 14 | Dobro se slišijo semkaj trdi koraki. Sedaj sta že v rovu 3594 5 | slišati. Le tam pod lipo, na trdih tleh je vzdihovala Almira 3595 1 | stiskah; pa laški kupci trdijo, da jim Turki ne morejo 3596 3 | Almira dolgo ni mogla omajati trdne ljubezni do Zalike v Mirkovem 3597 ZgoDod| se zavarovali v lastnih trdnih gradovih. Tako je ostal 3598 5 | da si je že mladeniča s trdnimi okovi priklenila nase. In 3599 14 | Veselje in radost sije vsem trem iz oči, ker so tako srečno 3600 7 | in nemirno je pričakovala trenutka, ko si bo mogla ohladiti 3601 2 | okolici. Prišli so zares trenutki, ko sem omahoval in so me 3602 ZgoDod| četa", ki je bila strah in trepet vsaki krščanski vojski. 3603 11 | na pomoč. ~Deklica se je trepetaje približevala mestu, od koder 3604 5 | strasti. In zdaj prime, trepetajoča na vsem životu, z vso silo 3605 ZgoDod| krščanske narode, pred njimi je trepetala tudi zemlja slovenska. Neverjetno 3606 13 | Mirkove tovariše. Vsi so trepetali in se tresli kakor listje 3607 17 | Vstane, same radosti se trese, kolena se mu šibe. Čuti 3608 13 | Vsi so trepetali in se tresli kakor listje na košatem 3609 3 | bolj približevati; pa tudi Tresoglavka se je izkušala prikupiti 3610 11 | taboru. Hudoval se je nad Tresoglavom, da ga je zvodil v Rožno 3611 10 | mnogo ljudi. ~Grede mimo Tresoglavovega doma pa se je starček zmislil 3612 8 | vozeč, toda konji so bili Tresoglavovi; te dobro po znam." ~Z ramami 3613 16 | samega veselja se je jel tresti na životu, začuvši te glasove. 3614 15 | imel za plačilo prejeti tretji del vsega plena od Turkov. 3615 1 | izpolni. Sovražnik pride tretjič v našo deželo in zdaj bo 3616 13 | poveljnik proti njemu. "Tretjino bogastva, kolikor smo ga 3617 6 | blagor vse Rožne doline. ~Na tretjo nedeljo je povabil zopet 3618 12 | so roke, ruvale si lase, trgale si obupane in zbegane obleko 3619 10 | bi mu z žarečimi kleščami trgali srce iz trupla, tako ga 3620 8 | znamenje, da Turki požigajo trge in vasi po gornjem Koroškem; 3621 8 | požigati na vse strani. Trgi in vasi, hiše in koče so 3622 17 | Sedaj se preobleče Marko v trgovsko obleko, da bi nihče v njem 3623 16 | slišal to noč prvikrat v tridesetih letih znano molitev, ki 3624 16 | povzdignili. Vsa mu ka blizu tridesetletne sužnosti mu je stopila znova 3625 13 | sam poplačal svoj trud in tridnevno pomanjkanje. ~Naravno je 3626 ZgoDod| in mesto je bilo rešeno. ~Trinajst let pozneje, to je leta 3627 13 | Trinajsto poglavje ~Tisti dan popoldne 3628 9 | cerkve sv. ~Jakoba se je trlo sila radovednega ljudstva. ~ 3629 3 | priljubiti. Bili so jim trn v peti. Čestokrat se je 3630 9 | doma je bila tako dolga in trnjeva, da sem hodila sedem let, 3631 15 | je slišal ono strašno ju tro v turškem šotoru. ~Sosedje 3632 ZgoDod| zemlji slovenski. Veliko so trpeli naši očaki pod turškim mečem, 3633 13 | smrtjo. Ako treba, naj jih trpinčijo in mučijo! ~Prepričan sem, 3634 15 | bil ujet, z mučno smrtjo. Trpinčili so ga, kakor so mogli in 3635 16 | nesrečne žene. Čutil je njeno trpljenje, poznal težo njene sužnosti. 3636 8 | se odpočijejo od silnega truda. ~Nad njimi pa je čuvalo 3637 6 | okolico. ~Pri živahnem in trudapolnem delu je prvih štirinajst 3638 11 | straži. Jaz sem upehan in truden. Mislim pa, da ne bo v tako 3639 13 | na Gradišču se je vlegel trudni sovražnik k počitku. ~Nocoj 3640 17 | mnogih težkočah in velikem trudu na bližnje obzidje, odtod 3641 14 | se spotakne nad človeškim truplom in pade čezenj. V tem trenutku 3642 10 | po Svetnah se je razlegal trušč in hrušč iz Serajnikove 3643 16 | Marijo Devico na pomoč. ~Ta tuga in žalost je seveda razjedala 3644 17 | cerkev. S teboj delim vso tugo in žalost. ~Zatorej govori, 3645 17 | dolga sužnost; tudi jaz sem tuj v tem mestu. Z nikomer ne 3646 2 | bi naj prišla ta zemlja tujcem in nekrščanskim ljudem v 3647 5 | spremljevalec, ni mogel mirno mimo tujčeve hiše; prav na glas in jezno 3648 ZgoDod| otroci so mnogo prestali pod tujim nasilstvom. Napisale bi 3649 18 | zadoni zopet glas neznane tujke: ~"Vi svatje hočete peljati 3650 7 | pri mesečni svetlobi. ~"Tukajle bo najlaže priti Turkom 3651 17 | orožja ob obokanih zidinah. ~"Tule sem, pod tale obok stopi, 3652 1 | dokler še krava od jutra tuli. A kadar začenja vol rjuti 3653 ZgoDod| srečno vrnila iz globoke Turčije, iz mesta Carigrada. ~Ta 3654 4 | Kakor bi trenil, udari neki Turčin sivolasega meniha po glavi, 3655 7 | oče, idite in pripeljite Turke v naš kraj! Tu bo mnogo 3656 1 | sreče proti brezvernemu Turku. Že sv. oče Kalist III. 3657 15 | može v vsej okolici. Ona je tvegala zanje svoje življenje. Vse 3658 9 | nevarnost, tedaj joj tebi! Glavo tvegaš in življenje!" ~Oprezni 3659 14 | dolino, je vzel skrivši tvojim stražam ključe od podzemeljskega 3660 14 | Mirka, kakor ga nameravam žr tvovati jaz. Še to noč bomo videli, 3661 17 | dobe v svojo pest. Njim ube žati je bilo torej za kristjana 3662 17 | turških konjih ter iskali ubegla kristjana. ~Zaline zasledovalce 3663 14 | in sebi vhod in ondi je ubil tudi tvojega stražnika. 3664 11 | stok. Kdor ni ranjen ali ubit, pa je zbežal v turški tabor, 3665 12 | Mnogo tvojih vojakov je res ubitih in ranjenih. Tudi jaz sem 3666 4 | sužnost. Zakaj tudi med ubitimi in ranjenimi ni bilo nikjer 3667 1 | najboljše. Le verjemite mi in ubogajte me!" ~In res, ubogali so 3668 1 | in ubogajte me!" ~In res, ubogali so ga daleč naokrog in ravnali 3669 12 | omečilo pod gorkimi solzami ubogih kristjanov, kakor pa bi 3670 11 | previdnost je poslala dežja ubogim kristjanom na Gradišče, 3671 18 | cerkev, so se postavljali ubožci, da bi prejeli kak milodar 3672 18 | je zato berač in nesrečen ubožec! ~Vsi so se neizrečeno veselili 3673 18 | čakajočega ljudstva? ~Nato je ubožica pazno poslušala, kaj govorijo 3674 6 | se bili lahko vsi Rožanje ubranili turškega napa da, a žalibože, 3675 3 | njim se igrala, z njim se učila, z njim pretrpela dobre 3676 1 | tovarišem : "Tako so me učili moj oče in tako delam tudi 3677 6 | vaših otrok kakor jaz sam. Učiti ga hočem, da postane vreden 3678 16 | bil začel zaradi nesrečnih udarcev v zadnji turški vojski kaj 3679 10 | Devet sonc mi je pri tem udarcu zasvetilo v očeh. Vse se 3680 12 | gledali, kdaj Turki nanje udarijo, a so vražnik je zopet vestno 3681 ZgoDod| Gorenjskem; da, leta 1473 je udaril (prvikrat) celo skozi Kokrsko 3682 ZgoDod| 4000 korenjaških vojakov in udarila na sovražnika. Tudi tukaj 3683 ZgoDod| skozi deželo hrvatsko, ter udarili, prestopivši kranjsko mejo, 3684 18 | je hotela drzno tujko že udariti za tako obrekova nje, da 3685 18 | postoji ter posluša. Na uho ji udarjajo mični glasovi srebrnih strun, 3686 11 | zamolkli glas, ki je tožno udarjal iz prepada na njeno uho: ~" 3687 10 | konjska kopita so neprenehoma udarjala za menoj, naposled pa so 3688 10 | Tudi na Almirino uho so udarjali mični glasovi srebrnih strun 3689 6 | kakor naše truplo razne ude. Ali glava je in ostane 3690 4 | zdaj še bolj navdušeni, uderemo za bežečimi Turki; šele 3691 6 | ogenj?... Ni je več v mojih udih one čilosti kakor nekdaj, 3692 12 | in tam pa tam se je jelo udirati. A veliki pogum in neustrašljiva 3693 6 | kaj naj počenjajo razni udje človeškega trupla." ~"Oče 3694 15 | pridelkov. Zid se je bil udrl. Treba je bilo razkopati 3695 15 | namreč zid podrl, se je udrla vsa stena in pokopala Tresoglava 3696 7 | mrtvaški bledobi. Oči so se udrle v globino ter zrle iz nje 3697 10 | veselje. Ali ta misel ji ne ugaja; češ, tako se ne maščuje 3698 7 | najlepša Zalika. Ta jim bo ugajala. Vse naj odvedejo s seboj 3699 3 | razvila. Dekletu je kaj dobro ugajalo življenje v zdravi Rožni 3700 4 | dekličino dušno stanje in precej uganil, kaj jo žene tako hitro 3701 17 | goreče poljubuje v lice. Uganila je, da je on njen stric 3702 5 | divji plamteči ogenj, ki ne ugasne prej, dokler se sam v sebi 3703 11 | Jakoba. Kresovi so že bili ugasnili in skrivnostna tihota je 3704 3 | Take besede so seveda ugašale ogenj prve ljubezni v Mirkovem 3705 3 | Ali ta ni bil te ga vesel. Ugibal in premišljeval je večkrat, 3706 7 | premišljala svojo usodo in ugibala, kako bi mogla preprečiti 3707 1 | zemljo, a nihče jih ne more ugnati. Tudi na Koroškem, ka kor 3708 12 | kemu carju in gospodu." ~"Ugodim njeni želji, ako se uresniči 3709 7 | svojih strastnih borbah, "če ugonobim Mirka? Njo, le njo, le Zalo 3710 1 | temveč jim je moral tudi brez ugovora opravljati vsa dela. Zahtevali 3711 14 | ptička, katerega je zavratno ugrabil v travi prepevajočega, tako 3712 11 | Glej, tudi mojega očeta je ugrabila smrt v vojaškem taboru daleč 3713 7 | jaz se bomo potrudili, da ujamemo vse moške in najlepše ženske. 3714 13 | premagana in vsi moški kot uje tniki zaprti v kleteh. ~ 3715 2 | razvalinah? Tam, kjer gnezdijo ujede, bo v kratkem naš dom. Tam 3716 9 | turškemu taborišču. Straže so ujele nočnega ogleduha in ga odvedle 3717 2 | je tuje dekle malodane že ujelo v nastavljene mreže... ~ 3718 15 | turški vojaki, ko je bil ujet, z mučno smrtjo. Trpinčili 3719 15 | svoj plen, v nje pognali ujete kristjane in vanje stopili 3720 15 | iz Podgrada nad tri sto ujetih kristjanov, žen in otrok, 3721 13 | priložnost se je odločil naš ujetnik porabiti, da reši sebe in 3722 15 | ter ji odvzamejo plen in ujetnike. ~Ali namesto turške čete 3723 1 | lepo in dobro! Ako ne pride ujma, bomo imeli pozimi kaj prigrizniti." ~" 3724 2 | nam bile napravile mnogo ujme. In pri nas ni nikjer žitnih 3725 18 | pozneje zaradi cesarskega ukaza izgnala vse žide, naseljene 3726 1 | Kalist III. so bili leta 1455 ukazali, da se naj po vseh cerkvah 3727 18 | mladenič Davorin se ni hotel ukloniti Almiri. Le on je vedno hudo 3728 12 | polnoči. O polnoči pa se je ukradla tajno iz skrivališča, ne 3729 14 | Zalin pogled ga je očaral; ukrotila je neusmiljenega Turka. ~" 3730 1 | so utihnili. Mrak se je ulegel polagoma na utrujeno zemljo 3731 17 | prostost. ~Bila sta v mestnih ulicah. Sedaj se preobleče Marko 3732 5 | jame padati. Huda ploha se ulije. Šele ta vzdrami besno Almiro 3733 18 | obrekova nje, da bi se ji kri ulila po licih, a v tem hipu je 3734 17 | storila kaj žalega. Zatorej ulomijo vrata. A kako se zavzemo, 3735 18 | prsi na dvoje. Ob pamet in um jo je spravljala ta čudna 3736 1 | žene pa so nosile lase umetno zložene. Jopa jim je bila 3737 9 | si mel oči, preden se je umil. Zakaj s tem je izbrisal 3738 16 | svojem življenju. Kakor ti umira najlepša cvetica, če jo 3739 15 | Gradišča, Tresoglav pa je umiral v temni kleti. Glad je hud 3740 15 | sosesko, da ni čez zimo umirala od gladu. Sploh sta Serajnik 3741 16 | Ni še bilo dovolj, da je umiralo njeno življenje v sužnosti 3742 3 | ljubezni do Zalike je jela umirati. ~Te izpremembe na Mirku 3743 14 | Usmili se nesrečne žene!" ~"Umiri se, Zalika!" jo tolaži Davorin. " 3744 13 | našim četam, bom pa takoj umoril tu na Gradišču." ~Izgovorivši 3745 15 | ni mogel z njimi, tega so umorili brez usmiljenja, tako sivolase 3746 ZgoDod| sužnost, mnogo in mnogo pa umorjenih. A nesrečnemu kmetu ni prišel 3747 17 | življenja; zakaj ona rajši umre, kakor da se odreče svoji 3748 3 | mogoče Mirko oženi. ~"Če umrem jaz, ali me ubijejo Turki," 3749 15 | prihajala svetloba, češ, tu naj umrje od gladu zaradi svoje požreš 3750 14 | da eden živi, kakor da umrjeva oba." ~"Ti ostaneš pri meni, 3751 17 | Vsi so že mislili, da je umrla ponoči, ali si storila kaj 3752 4 | pogledom. Žali spomini na umrlega očeta in pogled na staro 3753 4 | Matjaža. Z združenimi močmi uni čimo nekaj turških ladij 3754 15 | suho. ~Ves pobit in potrt, uničen in omamljen se je napotil 3755 5 | dokler se sam v sebi ne uniči. ~Almira se ni mogla nocoj 3756 ZgoDod| požgal tam cerkev in hiše ter uničil nesrečnemu poljedelcu, česar 3757 7 | kaj nevarna. Kako bi naj uničila Zaliko, da bi nihče ne vedel 3758 1 | oblak na naša polja ter nam uničile mnogo pridelkov. Kaj pa 3759 8 | čuta, ne srca; pustoši in uničuje, kar mu pride pod roko. ~ 3760 ZgoDod| razlila, vse pred seboj uničujoč, po vsej Podjunski dolini 3761 ZgoDod| ljudska pravljica in poročilo Unrestovo je služilo za podlago tej 3762 14 | že v srcu strašno svojo uosdo. Vedela je, da je postala 3763 12 | njih poveljnik zadet, jim upade pogum in hrabrost. Vdali 3764 11 | a k Turkom si zopet ne upam, ker jim ne morem izpolniti 3765 6 | dajala veliko poguma in upanja. Mnogo jih je že hotelo 3766 5 | najboljšo nado in največjim upanjem je gledal Mirko v svojo 3767 1 | uživa božjo milost, sme upati rešitve. Tako so mi prerokovali 3768 11 | mene na straži. Jaz sem upehan in truden. Mislim pa, da 3769 15 | odvesti in odnesti s seboj. ~Upepelili so vse vasi na daleč okrog 3770 15 | hoteli cerkev Matere božje upepeliti. Ali glej čudo! Cerkev ni 3771 12 | Kdor se je le količkaj upiral stražnikom, je storil brez 3772 17 | in odpre. ~V sobo stopi upognjen, sivolas mož z dolgo sulico 3773 18 | po roki, tedaj se zravna upognjena beračica in stopi odločno 3774 1 | srce in glavo. Z majhnim upom so gledali v negotovo prihodnost. ~ 3775 15 | Zadnje svoje moči je še hotel uporabiti v to, da se reši. ~V kleti 3776 4 | vdana kot nekdaj?" ~Deklica upre vanj svoj milo proseči pogled. 3777 11 | taboru pod Rožco je vodil in urejeval vse oče Serajnik. Bil je 3778 7 | vedno premišljala, kako bi uresničila svojo grožnjo in maščevanje. ~" 3779 14 | spoznal, da se je sedaj uresničilo Almirino žuganje. Uvidel 3780 4 | pričakujem z lahkim srcem zadnjo uro." ~V znamenje svojega veselja 3781 7 | uresniči moja želja, moram usahniti kakor mlado drevesce na 3782 14 | izpričam svojo vdanost in uslugo. ~A ravno ko sta mislila 3783 16 | Globoko v srce se mu je usmilila usoda neznane, toda nesrečne 3784 18 | izdajalko. Ali dobrosrčna in usmiljena Zala je prosila za nesrečno 3785 4 | več na svetu, ki bi imela usmiljenje z menoj. Sama, zapuščena 3786 11 | mučili in naposled nečloveško usmrtili?!... V takih žalostnih mislih 3787 11 | radovala se je nad njeno nemilo uso do. ~"Nocoj ali nikdar moram 3788 14 | je prišla na misel tista usodepolna noč, ko se mu je bilo dekle 3789 7 | zadnjega, za njo in Mirka usodepolnega večera je vedno premišljala, 3790 15 | pripovedovala, kako je šla tisto usodepolno noč naravnost k turškemu 3791 1 | in lakoto; če jim je pa usojena nagla smrt, tedaj jim naj 3792 11 | o polnoči lahko izvesti. Uspeh je gotov..." ~Viharnemu 3793 8 | mogli braniti z najboljšim uspehom. Obadva sta pa bila prepričana, 3794 ZgoDod| dolgimi žeblji obitim, storiti uspešnega proti hitrim, dobro oboroženim 3795 1 | svetoval. Le ena beseda iz ust očeta Serajnika, in bilo 3796 8 | bil, ali utaborjeni kmetje ustavijo Turka ali ne. ~Dolgo so 3797 1 | prišli do Gradiške. Tu so se ustavili in oblegajo tam vojsko benečansko. 3798 12 | zaznamovanega mesta se je ustavilo oboroženo spremstvo. Tresoglav 3799 14 | Četrt ure pred Gradiščem se ustavita nočna potnika in jameta 3800 1 | moral sovražnik v kratkem ustaviti obleganje in zapustiti oni 3801 16 | zapoved, a neovržna. Kdor se ustavlja sultanovemu povelju, tistega 3802 8 | je postal figamož. Ni se ustavljal strahopetcem. Vdal se jim 3803 8 | za Zaliko?" ~"Zakaj bi se ustavljala moji ženitvi? Saj ji nisem 3804 13 | tovariše, ki ste se najbolj ustavljali našim četam, bom pa takoj 3805 11 | črne oči so ji bile napete, ustne in roke okrvavljene, mršavi 3806 ZgoDod| preteklosti. Najbolj v spominu in ustnem izročilu narodovem pa se 3807 3 | nasmehljaj okoli Almirinih rdečih ustnic in njeni pogledi so marsikoga 3808 18 | drznimi besedami. Mirko se ustraši zvenečega glasu in spusti 3809 18 | dokazati. Toda Almira se ni ustrašila teh besed in je odvrnila: ~" 3810 11 | Almira je z veseljem ustregla Serajnikovi prošnji. Težko 3811 1 | v Podgradu se naj močno utabori. V gorskih pečinah pa se 3812 7 | dolino, ali to vem, da se utaborijo pri mestu Beljaku." ~Nov 3813 8 | jo vestno čuvati, če se utaborimo pred Turki," opomni naposled 3814 6 | mestih so se imeli kmetje utaboriti in braniti. Skle nili so, 3815 2 | ali ni mu bilo več mogoče utajiti svojega občevanja z Almiro. 3816 12 | zidovje na grad, tedaj se še utegnejo ženske in starci rešiti 3817 17 | molitev. Vi, le vi me še utegnete oteti grozne smrti, le vi 3818 8 | in istem taboru; sicer bi utegnila koga preslepiti in ta bi 3819 9 | neprilike in nezgode, ki bi utegnile zadeti turško četo v Rožni 3820 4 | iz njegovih rok. Nato vsi utihnejo in starček jame pripovedovati 3821 10 | za menoj, naposled pa so utihnila tudi ta. Tako sem svojim 3822 1 | čarobna tihota. Zvonovi so utihnili. Mrak se je ulegel polagoma 3823 4 | Hotel sem mu olajšati smrt.Čutil sem, da sem bil zares jaz 3824 15 | Velika množica Turkov je utonila, a še več kristjanov je 3825 1 | ostala cela razen močno utrjenih gradov. Le naše lepe Rožne 3826 3 | Mirka; svetla solza se ji je utrnila iz nedolžnega očesa in v 3827 1 | se je ulegel polagoma na utrujeno zemljo in vsa priroda se 3828 14 | uresničilo Almirino žuganje. Uvidel je, da je izdala njega in 3829 10 | svojim preganjalcem srečno ušel, da vam naznanim pretečo 3830 12 | ostanejo pri življenju, bi ušli lahko tod turški sužnosti. 3831 1 | rod bo jako redek. Le kdor uživa božjo milost, sme upati 3832 14 | To lahko storiš, ali uživala ne boš nikdar z njim zakonske 3833 ZgoDod| vojne. Z njimi so sultani užugali krščanske narode, pred njimi 3834 3 | Ob vsaki priliki so ga vabili na svoj dom ter mu kaj radi 3835 4 | tej podobi. Hrani in ču vaj jo kot največji svoj zaklad! 3836 17 | Tudi jaz sem bila nekdaj vajine vere. Ali zdaj sem že skoraj 3837 17 | od starke ter ušla tolo vajski drhali. ~Po cele noči sta 3838 11 | kakor skale veliko kamenje valili na približujočega se sovražnika. 3839 17 | vrže vsa obupana v peneče valove, srečno preplava široko 3840 5 | svoje blede svetlobe po valovitem žitnem polju. Sivo zidovje 3841 11 | da sem govorila nocoj z vami. Sicer je vse izgubljeno, 3842 15 | pognali ujete kristjane in vanje stopili tudi sami. ~A teža 3843 11 | Zdaj so se čutili zopet varne in vsi so poveličevali Zaliko; 3844 8 | so, da ostanejo rajši v varnem taboru, kakor da bi šli 3845 12 | naši sosedje z Mirkom vred varni. In celo če bi sovražnik 3846 6 | Tudi živino so spravili v varnost. Vole in teleta so pognali 3847 4 | kakor so sploh trdili, varovala smrti. Nekaj dni po Miklovem 3848 12 | pripraviti. Tudi straže, ki so varovale podzemeljski vhod, je postavil 3849 3 | sinom, a še večjo s svojo varovanko, Zaliko. Dekletce se je 3850 11 | kdo vse pride pod njegovo varstvo in povelje v tabor. Vestno 3851 8 | zaupali svoje dragocenosti varstvu bližnjih sosedov. Zakaj 3852 11 | zlasti ga je prosila, da ob varuje njenega ženina Mirka nesrečne 3853 12 | mož je pustil v kleti, da varujejo železna vrata. ~Ta podzemeljski 3854 13 | žena tvoja, Mirko, ki jo varuješ v taboru pod Rožco, more 3855 8 | kakor vsem Rožanom škodo vati. Te skrivne slutnje si ni 3856 1 | obračal na korist svojim vaščanom in daljnim sosedom. Pri 3857 13 | oblasti. Jaz odločujem o vašem življenju in smrti. Dekleta 3858 2 | prisegam, da se vdam za vselej vaši želji in Miklovi Zali." ~ 3859 9 | poveljniku, češ da mu ima nekaj važnega sporočiti. Zlasti so mu 3860 1 | današnjem shodu pa je imel Mirko važno besedo. Zatorej je na očetovo 3861 1 | duševne koristi še posebno važnost za družbeno življenje. Bili 3862 3 | gospodar. In to je bilo velike važnosti v tedanjem času, ko niso 3863 14 | vsi trije se potem mirno vdajo sovražnikom. ~V jutru na 3864 8 | kar se jim ni drage volje vdalo. Le nekaj kmetov se je rešilo. 3865 2 | oče, vam prisegam, da se vdam za vselej vaši želji in 3866 3 | Miklova žena je ostala vdova. Njena edina sreča in veselje 3867 16 | mrtvo in Mirka so imeli za vdovca. ~Čestokrat so molili sosedje 3868 11 | glavo, drugi zopet prsi vdrte. Tukaj je eden ravnokar 3869 1 | pride letos, to pa sam Bog vé. Vse je v božjih rokah!" ~ 3870 ZgoDod| nenasitnega žrela. ~Slava vam in večen spomin!~ 3871 1 | so bili že odpeli svojo večerno molitev in si poiskali nočno 3872 2 | kupec. Zdaj kupčuje sicer večidel zdoma, a naselil se je vendar 3873 ZgoDod| ubo gega kmeta. Ni skoro večjega kraja na Slovenskem, kamor 3874 ZgoDod| sovražnika v našo zemljo! ~Prvi večji turški napad je bil l. 1418. 3875 3 | Serajnik s svojim sinom, a še večjo s svojo varovanko, Zaliko. 3876 ZgoDod| slavni slovenski pradedje, večna hvala in čast, da ste se, 3877 18 | Svatje se zavzamejo nad takim vedenjem in gredo gledat, kaj pes 3878 11 | skrivališče. Nihče ne sme vedeti, kje sem bila in da sem 3879 17 | drevo in privežeta na močno vejo dolgo vrv. Po njej se spravita 3880 2 | pristopil k njemu, ga prijel za vele roke in rekel: ~Oče, moj 3881 18 | donečim, zapovedujočim glasom veleč: ~"Stojte, svatje! Stoj, 3882 5 | postane moja žena. Tako mi je velelo srce, in to je bila tudi 3883 12 | najpripravnejši dar tvojemu veli kemu carju in gospodu." ~" 3884 2 | vere. Iz kramarja je postal véliki kupec. Zdaj kupčuje sicer 3885 1 | glavi je imel širok klobuk z velikim peresom od divjega petelina. 3886 14 | povzdig njenim prstom: ~"Naj velja, nesrečno dekle, kar govoriš. 3887 1 | očetom zahajati tudi v družbo veljavnih mož in starcev, kar ni bilo 3888 ZgoDod| smel skoro noben turški po veljnik vrniti iz naših dežel k 3889 17 | ne molim skupaj rožnega venca, z nikomer ne govorim svojega 3890 4 | v kratkem vsi zdravi in venčani domov. Mislili smo, da ne 3891 4 | Zlasti jaz sem hrepenel po vencu slavne zmage nad krvoločnim 3892 16 | ovene, tako je hirala in venela tudi Zalika, odkar je živela 3893 17 | ljudje ji menda to tudi verjamejo. ~Marsikaj sta si še povedala 3894 9 | nocojšnjim sa njam le ne verjamem," odgovori plaho nevesta 3895 17 | pismu, zdaj jim je zopet verjela in zaupala. ~"Kaj naj storim?" 3896 15 | lahkovernim sosedom. Ljudje so res verjeli lažnivim besedam in občudovali 3897 1 | In to je najboljše. Le verjemite mi in ubogajte me!" ~In 3898 12 | vzdihnila pri teh besedah. Verjetno se ji je zdelo, kar je trdila 3899 1 | vasi je bilo došlo mnogo vernega ljudstva. Celo z visokih 3900 14 | sina; ali zdaj je moral verovati njenim besedam, saj želi 3901 3 | sladka govorica lahkožive in vesele Almire, kakor resnobno in 3902 7 | bilo to. ~Le Almira se je veselila nevihte, ki je pretila Rožni 3903 9 | svojih svatov. Vse se je veselilo nad novima zakoncema in 3904 7 | naglo Almira. "Mirko je vesten vodja in bo vse dobro čuval. 3905 15 | srcu strašen črv kesa in vesti; češ, ona sama je kriva 3906 8 | obleke, katere je gonil lahen vetrič, a kmalu pokaže zopet svoje 3907 9 | ravnini ter so došli celo do Vetrinja in Žihpolja. Tri leta pozneje ( 3908 1 | vodili iz stolpa v stolp in vezali dvorane z dvorano. ~Vse 3909 14 | želi razrušiti zakonske vezi med Mirkom in menoj! Le 3910 17 | Zalo po neznanih, tajnih vežah in hodnikih. Tu odpre vrata 3911 6 | čas darovali meni! Če vas veže do mojega sina tisto zaupanje 3912 18 | peči v hiši in pri vratih v veži so posedali, žejno pričakujoč 3913 6 | so zazidali ne potrebne vhode in razpoke. Gradišče je 3914 11 | skalnati votlini, temveč pred vhodom pri straži. Po cele noči 3915 18 | sedanji pogled ji je jemal vid in posluh. Njeno srce je 3916 16 | Zalina. A bolelo ga je, videčega, da hira tudi njegov sin, 3917 6 | lesketalo možu na licu, videčemu, da ga vsi sosedje in okoličani 3918 8 | ustavil pred kmetskim taborom. Videlo se je, da se hoče danes, 3919 18 | S seboj je imela en sam viden spomin na svojo zakonsko 3920 15 | Turkov. S tem se je delal na videz zadovoljnega. A v svoji 3921 2 | njegovo hčer in njeno mater vidimo malokdaj pri službi božji." ~ 3922 3 | živela v prijateljstvu. Vidnega sovraštva ni bilo sicer 3923 16 | Postala je bleda in slaba. Vidno so pojemale njene moči. ~ 3924 13 | listje na košatem drevesu, če vihar privrši. Le Mirko je ostal 3925 13 | vzdigovale, kakor se ob viharju ladja ziblje na morju. ~" 3926 11 | izvesti. Uspeh je gotov..." ~Viharnemu dnevu je sledila temna noč. 3927 5 | nočna podoba. Lasje so ji vihrali okoli žarečega lica, oči 3928 1 | strani! Po Rožni dolini se vije mogočna Drava, ki nam rodoviti 3929 8 | rdečijo nebesni obok. Ljudje vijejo roke in vpijejo po pomoč. 3930 5 | v temni noči, in roke je vila, kakor v smrtnem boju, od 3931 12 | uboge, nesrečne ženske. Vile so roke, ruvale si lase, 3932 3 | pridelani in prihranjeni vinar. Sreča je bila za tisto 3933 10 | svatom glave. Staro rumeno vince iz Serajnikove kleti jim 3934 10 | nočnega prišleca, Žalnikovega Vinka. ~Ves zasopihan in obnemogel 3935 1 | niso pajdašili v krčmah pri vinu in žganju. ~Taki cerkveni 3936 17 | cesarskem vrtu vrv, ob zidu visečo. In zdaj je bilo jasno kakor 3937 1 | hribček, blizu 200 metrov visok. V onem starem času, ko 3938 2 | poljem. Strn je bila tako visoka, da je videl komaj iz nje. ~ 3939 14 | vzvišenost in blagi mir ji sije z visokega čela. ~Globok vtis je naredila 3940 16 | odmevalo v tihi noči po visokem mostovžu. Radovedno so poslušali 3941 3 | dolini. ~To so bili njegovi visokoleteči načrti. To je bil tudi vzrok 3942 1 | vojskoval za domače koroške viteze. Pa tudi v gospodarstvu 3943 2 | v nebesih. Vsemogočni v višavah je uslišal mo litev bogaboječega 3944 7 | strašnih besedah. Kakor da bi višja moč zadušila glas, tako 3945 15 | njegova telesna moč. Zakaj vklenjen v železne verige je moral 3946 10 | Zdaj pa je vrelo ljudstvo vkup od vseh strani. Vsak je 3947 11 | rekla, spodrsnila je na vlažni, kameniti poti ter strmoglavila 3948 11 | siv plašč. Jutro je bilo vlažno in temno. Marsikdo je še 3949 2 | da te v njegovo hišo bolj vlečeta dekle in mati kakor pa on 3950 11 | potrgalo noge. Tu so zopet vlivali vrelo smolo in krop na krvoločnike, 3951 ZgoDod| število grozovitosti in vnebovpijočih krivic, ki so jih storili 3952 ZgoDod| še prihrula velika turška vo jska na Ogrsko, v Slavonijo 3953 6 | naposled si izvolijo več vodij za posamezne oddelke in 3954 1 | kleti. Široki hodniki so vodili iz stolpa v stolp in vezali 3955 13 | pomoriti vse kristjanske glavne voditelje. Slišal je tudi govoriti 3956 6 | gibčnosti, ki je potrebna vodji. ~Zatorej izročim tudi gospodarstvo 3957 17 | pa najdejo grob v hladnem vodovju. ~ 3958 17 | Zaline zasledovalce in vohune imenuje slovenska narodna 3959 17 | preplava široko reko, njeni vohuni pa najdejo grob v hladnem 3960 11 | očeta je ugrabila smrt v vojaškem taboru daleč doli v globoki 3961 ZgoDod| Dečke pa so dejali v poseben vojaški zavod. In tu je krščanska 3962 ZgoDod| pravo jedro vsake turške vojne. Z njimi so sultani užugali 3963 13 | zmage, pozabili na strogo vojno službo. Kako tudi ne? Saj 3964 6 | Kapistranom. Tam smo se navdušeno vojskovali za našo sveto vero in pobijali 3965 1 | in povrh se je še moral vojskovati za nje. ~A kadar je prišla 3966 1 | jutra tuli. A kadar začenja vol rjuti od večera, tedaj bo 3967 6 | živino so spravili v varnost. Vole in teleta so pognali na 3968 6 | Rožanje," se oglasi po volitvi Strelec. "Kar je človeško 3969 17 | njeni duši. Vse bi rada in voljno pretrpela, ako bi le še 3970 11 | skale, dokler se ne izgubi v votlih pečinah in v nebo štrlečih 3971 1 | na Kranjsko, je bilo več votlin in jam v pečevju. Še dandanes 3972 6 | izdolbena v pečino velika votlina. Prihod je strm in samo 3973 14 | v gosti temi iz skalnate votline. Bila sta Zalika in Davorin. 3974 14 | Hrup in šum pred skalnato votlino je hitro privabil Mirkovo 3975 8 | lice zakril mimo mene se vozeč, toda konji so bili Tresoglavovi; 3976 6 | pred sovražnikom, kakor vozove, najpotrebnejšo hišno opravo 3977 8 | v haljo zavit na ličnem vozu. V obraz mu sicer nisem 3978 12 | tam stražili. Strašno so vpile in jokale uboge, nesrečne 3979 17 | Zalika, to videč, jame vpiti in klicati na pomoč. A vse 3980 15 | Tu je bil jok in stok, vpitje in krik! ~Zaradi hudega 3981 1 | nasle dnika svojemu očetu. Vpliv Serajnikov med sosedi je 3982 10 | čelo. Če ga je pa Zalika vprašala, kaj tako premišlja, se 3983 3 | Ali Zalika mu ni na taka vprašanja odgovarjala na dolgo in 3984 14 | besed. Hotel je govoriti in vprašati po svojem sinu, ali beseda 3985 4 | pripovedoval, kako se je vračal z Ogrskega v svojo domovino. ~" 3986 9 | ju blagrovalo, ko sta se vračala kot mož in žena domov. Med 3987 5 | Mirka, ki se mora tod mimo vračati domov. ~V kratkem je prižvižgal 3988 8 | jemalo, tako me je nesel moj vranec." Izgovorivši nagne utrujeni 3989 12 | Turki nanje udarijo, a so vražnik je zopet vestno čakal na 3990 ZgoDod| Teholici nad Porečami ob Vrbskem je zeru. Umrl je najbrž 3991 6 | Učiti ga hočem, da postane vreden vaše ljubezni in vašega 3992 1 | lastnosti ter ga imeli za vrednega nasle dnika svojemu očetu. 3993 14 | bomo videli, katera naju je vrednejša Mirkove roke ti ali jaz!" ~ 3994 ZgoDod| povesti. Zdelo se mi je vredno, da se seznani slovenski 3995 15 | dne do turškega plena in vrgel gorečo baklo vanj, da ga 3996 11 | zamolklo med pečinami in vrhovi, da se je tresla zemlja 3997 11 | pečinah in v nebo štrlečih vrhovih. ~Deklica je zavalila nato 3998 11 | gor, gor! Jaz sem že na vrhu." ~V tem hipu zavali pogumna 3999 14 | Zalino srce je vzkipelo do vrhunca. Obrnila se je proti Almiri 4000 4 | Savi v mesto Beli grad. ~Vriskaje so nas oblegani kristjani 4001 10 | polnoči so veselo peli in vriskali. Godci so godli, mladina 4002 8 | zasliši strašen krik in vrišč. Turki so prišli po ovinkih 4003 15 | zaman. Tudi tu so se naši vrli Rožanje tako krepko in hrabro 4004 13 | v moji oblasti, ali tako vrlih ne nahajam med njimi, da 4005 ZgoDod| noben turški po veljnik vrniti iz naših dežel k svojemu