| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Jacob Sket Miklova zala IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part
4006 9 | deklet. Nje bi vendar mogel, vrnivši se v Carigrad, pokloniti 4007 11 | noči se mi izpolni moja vroča želja," misli nato dekle 4008 11 | da ne umirali od žeje v vročih dnevih. ~V temi in plohi 4009 17 | tistega dne je prišla zopet vrsta na Marka, da je stražil 4010 4 | kristjani sprejeli v svoje vrste. In res, skrajni čas je 4011 16 | stokrat je prebrala žena te vrstice. Ves dan je premišljala 4012 13 | je, kakor da se ves svet vrti okrog njega. Tema se mu 4013 5 | bližnjega grmovja, ali pa je v vrtnem zatišju zapazil bodljikavega 4014 11 | razsvetljeval temno noč in vrtoglavi prepad. Grom je bobnel zamolklo 4015 13 | Mirkovimi odločnimi be sedami. ~"Vrzite njega, predrzneža, in njegove 4016 17 | reke Donave. ~Zalika se vrže vsa obupana v peneče valove, 4017 10 | V vi nu so pozabili na vsakdanje skrbi in človeške nezgode. ~ 4018 6 | še kdo ima, pa naj vzame vsakdo sam s seboj, ali pa ga naj 4019 6 | navzgor. Ta bi pobila gotovo vsakega, kdor bi se približeval. 4020 6 | Njemu bomo vsi v vsem in v vsakem pokorni. Naj živi tedaj 4021 11 | molila. V strahu božjem se je vsakokrat prekrižala, ko je zablisknilo 4022 13 | njegovi tovariši, da so mu vsekale poveljnikove besede globljo 4023 15 | ljudje na svetih podobah vsekana znamenja turške nečlovečnosti. ~ 4024 15 | Slovenci na Koroškem. V kamen vsekane in na papir popisane so 4025 13 | razruši najino vez. Le božja vsemogočna roka more presekati najino 4026 14 | sklenil roke in molil k vsemogočnemu v zahvalo, da mu je rešil 4027 2 | žalostni stan Bogu v nebesih. Vsemogočni v višavah je uslišal mo 4028 16 | ljudstvo je bilo odslej vseskozi siromašno. Kmetje so živeli 4029 ZgoDod| državo in posamezne kne ze. Vsestransko so se jeli sedaj pripravljati 4030 14 | ugrabijo turški vojaki ponočne vsiljence. Davorin se zgrudi ranjen 4031 16 | čarovnice. ~Nehote se mu je vsiljevala slutnja, da je le Almira 4032 7 | je oko zažarelo, dekle je vstalo in vzkliknilo kakor besno: ~" 4033 8 | ga povabi v hišo. Obadva vstopita v Mirkovo sobo. ~Štefan 4034 7 | stresejo in ledene kaplje se vsujejo na bogato zemljo ter pokončajo 4035 9 | Trbižu. Odtod so se bili vsuli takrat, kakor to leto, proti 4036 16 | napiše majhen listič in ga vtakne zvitega skozi ključavnico 4037 17 | dal takoj vse stražnike vtakniti v temno ječo, le enega ne; 4038 15 | lakomnost mu ni dala mirovati. Vtihotapil se je nekega dne do turškega 4039 14 | z visokega čela. ~Globok vtis je naredila ta izredna prikazen 4040 11 | prej sedela, in se zopet vtopila v svoje grešne misli in 4041 8 | letos oživil znani Peter Vunderlih na gornjem Koroškem. Med 4042 12 | zapustili, ako še to noč ne vzamejo Gradišča; le nekaj dni še 4043 11 | obljub. ~Mislil sem, da vzamemo nocoj ta nepristopni tabor, 4044 14 | čezenj. V tem trenutku se vzbudi stražnik iz spanja in zakliče 4045 16 | mož k novemu živ ljenju. Vzbudilo se mu je neskončno hrepenenje 4046 9 | tovariši ga niso hoteli vzbuditi iz sladkega spanja, dobro 4047 2 | nadaljuje: ~"Veselje mi vzbuja ta pogled v srcu. A zopet 4048 3 | druščino, se mu je zopet vzbujal prejšnji dvom in sum. Zapeljivi 4049 17 | hrepenenje ppo Mirku se ji je vzbujalo z novo silo v njeni duši. 4050 8 | gora. Priroda se je jela vzbujati. Ptiči so peli jutrnjo pesem. 4051 12 | stok. Strašen bojni hrup se vzdigne vzadi za Mirkom. V istem 4052 6 | navdušeni klici. Obenem vzdignejo Serajnika štirje možje na 4053 13 | njegovo srce. Prsi so se mu vzdigovale, kakor se ob viharju ladja 4054 4 | solze po licih; le globoki vzdihljaji so motili skrivnostno tihoto. ~ 4055 2 | nebu in potoži v globokem vzdihljaju svoj žalostni stan Bogu 4056 4 | bo." ~Pri zadnjih besedah vzdihne Serajnik globoko in pogleda 4057 2 | besedah je starec globoko vzdihnil, spomnivši se, koliko ima 4058 12 | izhod." ~Zala je globoko vzdihnila pri teh besedah. Verjetno 4059 1 | božjih rokah!" ~Globoko so vzdihnili pri zadnjih besedah navzoči 4060 ZgoDod| ljudstvo, so naposled vendar vzdramile državo in posamezne kne 4061 12 | jih nihče ne izda, se bodo vzdržali na Gradišču. Ozidje je močno 4062 3 | njegove ljubezni je netila in vzdrževala Zalina lepota in njena deviška 4063 ZgoDod| slovanskih mladeničev, so vzgajali hrabre in pogumne vojake. 4064 7 | ste me dali krstit in me vzgojili v drugi veri, kakor je vaša 4065 8 | bilo videti, kakor da bi vzhajala jutrnja zora. ~"Kaj je to?" 4066 11 | Žalostno je drugo jutro vzhajalo sonce. Megla se je bila 4067 8 | se je začelo daniti. Od vzhoda sem je že zlatila jutrnja 4068 5 | v teh srečnih mislih je vzkipela na novo njena kri. ~Kakor 4069 8 | jutrnja zora. ~"Kaj je to?" vzkliknejo vsi. "Turki gredo. Turki 4070 7 | zažarelo, dekle je vstalo in vzkliknilo kakor besno: ~"Oče, pomagajte 4071 1 | dva kmeta, ki bivata ob vznožju griča, spominjata še s svojim 4072 18 | samega veselja. Hitro se vzpne po beračici, kakor da bi 4073 3 | prijatelja v mladosti. Z njim je vzrastla, z njim se igrala, z njim 4074 3 | visokoleteči načrti. To je bil tudi vzrok njegovi prijaznosti do Serajnika, 4075 12 | le nekaj dni še morajo vztrajati, in vse je rešeno. ~Kar 4076 ZgoDod| našo lepo domovino. Le vaša vztrajnost v veri in vaše domoljubje, 4077 ZgoDod| Čuditi se moramo žilavosti in vztrajnosti našega naroda, da je mogel 4078 3 | dajalo visoko čelo nekaj vzvišenega in moškega. Njeno veliko 4079 18 | predrzno dekle," odvrne z vzvišenim glasom beračica. "Jaz vem 4080 14 | z njenega obličja. Neka vzvišenost in blagi mir ji sije z visokega 4081 ZgoDod| Slovenskem, kamor bi v teku XV. in XVI. stoletja ne bil 4082 ZgoDod| kamor bi v teku XV. in XVI. stoletja ne bil prihrul 4083 17 | nato pogovarjata. Marko zabiči svojemu tovarišu, naj pridno 4084 11 | krviželjnost in umor. Zdaj se močno zabliska, blisk razsvetli skale in 4085 11 | vsakokrat prekrižala, ko je zablisknilo in jelo grmeti po gorah. 4086 7 | kakor goreča kača, grom zabobni, hiše se stresejo in ledene 4087 5 | Ti molčiš! Ali ti je res začarala oči ona svetohlinka, da 4088 11 | takih žalostnih mislih je začela nesrečna žena tiho in goreče 4089 1 | drugemu na uho. Nato so se začele zbirati posamezne gruče 4090 1 | dolina dobila svoje ime. ~V začetku 14. stoletja je bila ta 4091 11 | poveljnik." ~"Ne bojte se, oče! Začeto delo morava in bova dokončala. 4092 8 | ne smemo. ~Po sveti maši začnemo nositi na Gradišče, kar 4093 18 | bila po beraško oblečena in začrnelega lica, kakor zamorci. ~Kmalu 4094 2 | staro žensko in mlado, začrnelo deklino. ~Najprej je kramaril 4095 11 | soboto večer," odgovori Mirko začuden. "Ali to nič ne de, ako 4096 11 | sta nato, prestrašeni in začudeni, a vse je zopet utihnilo. 4097 15 | so požgali. Ali na občno začudenje sta ostali dve hiši po ognju 4098 18 | Vsi se spogledajo in začudijo nad drznimi besedami. Mirko 4099 9 | vzdramil naš prijatelj. Začudil se je, da je tako pozno 4100 14 | V skalnati votlini je začula Zalika znane glasove. Prišedši 4101 4 | svetost zarotila svinčenke, ni zadela nobena krogla niti njega 4102 15 | si zamašili dvorane, tam zadelali zidovje, ondi zopet zazidali 4103 9 | V tem trenutku pa so zadeli zlati sončni žarki Mirku 4104 9 | nezgode, ki bi utegnile zadeti turško četo v Rožni dolini, 4105 11 | Mnogo Turkov se je smrtno zadetih zgrudilo na tla. ~Tudi ponoči 4106 ZgoDod| nesreče, ki so tolikokrat zadevale naše ljudstvo, so naposled 4107 8 | zažugala s prstom, ko je zadnjič govoril z njo, vendar pa 4108 ZgoDod| slovensko zemljo l. 1396, zadnjikrat pa so se bíli Slovenci z 4109 4 | pričakujem z lahkim srcem zadnjo uro." ~V znamenje svojega 4110 3 | čednost druži z lepoto, zadobi ta svojo pravo vrednost. 4111 1 | jeli iskreno moliti, ko je zadonel mili glas zvonov. Prosili 4112 18 | sobe. ~V tistem trenutku pa zadoni zopet glas neznane tujke: ~" 4113 10 | sedaj res. Vsa vesela in zadovoljna se je odpravila nato v hišo, 4114 11 | za nekaj trenutkov spet zadovoljno in potolaženo. Saj ji je 4115 11 | Serajnik. "Človek lahko zadremlje, ali tudi od slabosti omedli. 4116 14 | njegova. Živa duša me ne more zadržati v mojem sklepu. Žrtvovala 4117 17 | bom, da te spravim iz teh zaduhlih zi din. Iztrgal te bom iz 4118 14 | odvedejo stražniki Davorina v zaduhlo ječo. Zaliko in Almiro pa 4119 18 | Vedno je lajal in se jezno zaganjal v raztrgane berače. Nobenemu 4120 14 | mladenič in starček. A ko je zagledala Serajnika, omedlelega v 4121 5 | Almirine bistre oči so ga zagledale že od da leč. ~In ko je 4122 17 | vedoč, kam prideta. Naenkrat zagledata majhno luč. Kreneta proti 4123 10 | glavi. Le toliko vem, da sem zagnal svojo sulico sovražniku 4124 4 | čudovito hrabrostjo smo zagnali Turka z zidovja, ga vrgli 4125 6 | sprožiti veliko skalo in jo zagnati na pot, ki je vodila navzgor. 4126 3 | nedolžnega očesa in v solzah je zagotavljala zvestobo svojega srca. ~ 4127 8 | Zatorej mu je še enkrat zagotovil, da ni bilo niti ta niti 4128 8 | glave; vendar pa je hotel zagovarjati tujko in njenega očeta pred 4129 17 | prideta na veliki, z zidom zagrajeni cesarski vrt. Ondi splezata 4130 3 | Serajnik sam je že zasledil, da zahaja njegov sin v zadnjem času 4131 15 | Tudi nesrečni Davorin je zahajal k njima. Onadva sta kupovala 4132 1 | Tako je smel z očetom zahajati tudi v družbo veljavnih 4133 2 | Lah. Zdi se mi, da kaj rad zahajaš pod njegovo streho. Bojim 4134 9 | Le včasih je tu pa tam zahrzal turški konj, ali pa zarožljala 4135 13 | tovariši, življenje. A to kar zahteva kruti sovražnik od mene, 4136 18 | Kdo ti daje pravico, zahtevati kaj takega od mojih svatov? 4137 14 | pogledajo in vsak jo v duhu že zahvaljuje za njeno veliko dobroto. 4138 14 | kakor v grobu. ~Almiri pa zaiskre v tem hipu oči od same radosti. ~" 4139 9 | Zaliko. ~Pri zadnjem obetu zaiskrijo poveljniku oči. Najljubše 4140 17 | Zasleduje jo ga, kakor zajca psi, dokler ga ne dobe v 4141 8 | pobegnili in se poskrili kakor zajci pred lovcem... Kje pa so 4142 2 | pri nas ni nikjer žitnih zakladnic za slaba leta. Saj se še 4143 3 | se ni ponašala s svojim zakladom. Dobro je vedela, da je 4144 6 | voditelju, ta pa se jim je zaklel in zarotil, da jih ne zapusti 4145 8 | večer, ko se je pozno v noči zaklela proti njemu. Te neljube 4146 14 | ko se mu je bilo dekle zaklelo v strašno maščevanje. Mirko 4147 17 | odpre vrata in jih zopet zaklene. Tam spleza preko nizkega 4148 17 | prodaj. ~Zdaj pa pojdi in zakleni sobo za seboj!" ~In šla 4149 4 | sobo, kjer je imel v omari zaklenjene svoje dragocenosti. Tu poišče 4150 6 | naš glavni poveljnik!" zakličejo vsi kmetje in obstopijo 4151 9 | se je veselilo nad novima zakoncema in ju blagrovalo, ko sta 4152 4 | združiš z mojim Mirkom v zakonu. To izgovorivši je mirno 4153 8 | gore. Marsikatera babica je zakopala na vrtu ali na njivi svoj 4154 1 | ostane kakor to, kar bomo zakopali globoko pod zemljo. Le kdor 4155 12 | dragocenosti, ki so bile skrite in zakopane po kleteh, je vzel sovražnik 4156 6 | sam s seboj, ali pa ga naj zakoplje v zemljo in nasiplje kamenja 4157 14 | dekle in v tistem trenutku zakriči na ves glas. Hipoma nastane 4158 4 | jokati se. Ako pa enkrat vas zakrije hladni grob in odene črna 4159 8 | videti, ker si je bil lice zakril mimo mene se vozeč, toda 4160 18 | slonela pozabljena in uničena, zakrivajoč si oči, da ne vidi svoje 4161 4 | briše solze iz oči, ki so ji zakrivale pogled. Zatorej ni opazila, 4162 11 | temna noč. Črni oblaki so zakrivali nebo. Niti zvezde ni bilo 4163 11 | stresla. Treba ji je bilo zakrivati notranjo nemirnost, zatorej 4164 13 | Gradišču." ~Izgovorivši udari z zakrivljeno sabljo po tleh, častniki 4165 2 | ustavi velik, črn pes, ki zalaja hudo nad njima. Ko pa ga 4166 5 | prav na glas in jezno je zalajal. Morda je izpodil mačko 4167 13 | Stražite dobro to kačjo zalego! Jutri pa bomo živo kožo 4168 15 | v njegovo nesrečo so ga zalezli stražniki. Opravičeval se 4169 9 | cerkvah in hišah. Da, celo več zalih kristjanskih devic je ondi, 4170 17 | Tu Zala umolkne. Solze ji zalijejo oči. Ihtela je kakor dete, 4171 5 | starčeve prisege. Le Kastor, Zalikin varuh in ve dni spremljevalec, 4172 4 | ganile so mladeniču srce, Zalikina žalost je pretresla Mirka. 4173 2 | nagloma v stran. Rdečica je zalila sinu lice, srce mu je jelo 4174 3 | lahkoživost in raztresenost. Na Zalinem obličju in v njenih očeh 4175 17 | moč in pogum. Ali Marku, Zalinemu zvestemu spremljevalcu in 4176 15 | stanovanje na Gradišču. Tu so si zamašili dvorane, tam zadelali zidovje, 4177 9 | Almira bolna; naj ji tedaj ne zamerijo, da ne more priti v njih 4178 4 | poljublja. Pri pogledu na njo se zamisli zopet svojega rajnkega očeta 4179 8 | besedami se je Mirko globoko zamislil. Bil je prepričan, da utegne 4180 9 | kaj neljubega, da si tako zamišljena. Govori, Zalika!" ~"Bog 4181 12 | straži. Obedve sta molčali zamišljeno. Naposled je vzdramila Almira 4182 5 | tla in obleži na hladni zamlji... ~Medtem se je pokrilo 4183 2 | priimek. ~Pravo svoje ime je zamolčal. Gotovo se boji, da bi po 4184 11 | mučnega stanja vzdrami deklico zamolkli glas, ki je tožno udarjal 4185 11 | mojemu početju!" jame z zamolklim glasom Tresoglav. "Nazaj 4186 18 | in začrnelega lica, kakor zamorci. ~Kmalu je došla v Svetne. 4187 16 | uspeha. Okna so bila trdno zamrežena. Po hodnikih in mostovžih 4188 17 | telo. ~A ta ljubezen še ni zamrla v mojem srcu, ni se zadušila 4189 14 | bojim se ničesar, Davorin! Zanašaj se na moj pogum! Vse storim 4190 8 | drugi smo se še najbolj zanašali na kmetsko zvezo. Zdaj pa 4191 11 | je približal vratom. Le zanesljive ljudi je spuščal v tabor. ~" 4192 14 | grad, kajti vrata so močno zapahnjena." ~Nato stopata tiho dalje 4193 10 | Serajniku. Šla bi bila tja in zapalila hišo in skedenj, da skali 4194 10 | nato v hišo, da je nihče ne zapazi na vr tu. Zakaj vsa vas 4195 17 | nikjer. Proti večeru so šele zapazili na cesarskem vrtu vrv, ob 4196 3 | vzbujal prejšnji dvom in sum. Zapeljivi pogledi so ga prevzeli iskra 4197 3 | delal bo svoje. Almira, zapeljivo laško dekle, ga bo popolnoma 4198 3 | izpregledal ter spoznal dekličino zapeljivost in nakane njenega očeta. ~ 4199 5 | sama si tista hinavka, ki zapeljuje mladeniče in obrekuje poštene 4200 11 | sem iskal oni ključ, ki zapira in odpira železna vrata 4201 14 | sem zvedel za ključe, ki zapirajo podzemeljsko pot. Natihoma 4202 7 | pokaže železna vrata, ki so zapirala vhod. ~"Kdo ti je pokazal 4203 ZgoDod| Slovenci s krvavimi pismenkami zapisani v spominski knjigi našega 4204 ZgoDod| jih je vselej v kratkem zapodila čez mejo nazaj v Turčijo. ~ 4205 1 | govorili mati, in dobro sem si zapomnil njihove besede. Zdi se mi, 4206 18 | Tu sem jaz gospodar!" ~Te zapovedujoče besede so šele napravile 4207 18 | nevesto in ženina, z donečim, zapovedujočim glasom veleč: ~"Stojte, 4208 7 | v hlev, človek sam pa se zapre v božjem strahu v varen 4209 11 | je neobčutni kamen, ki je zaprečil njen namen. Rotila se je 4210 5 | uničiti srečo dveh src in zaprečiti izvršitev starčeve prisege. 4211 16 | raznih bojih in velikih zaprekah srečno privedel Mirkovo 4212 14 | kleti pa prideta brez vsake zapreke na prosto. Za njima prikoraka 4213 11 | se bliža sovražnik, misli zapreti vrata in potem ne more nihče 4214 8 | utaborili na bližnjem griču. Zaprisegli so si, da se hočejo s Turki 4215 11 | zdirja v tabor. Vrata se nato zapro in zavarujejo. Močne straže 4216 4 | kratkem molku pa ga Zalika zaprosi, naj ji pove, kaj se je 4217 5 | lice, a v tem trenutku jo zapustijo moči ... deklica omahne 4218 9 | vstajala je že množica in zapuščala svoje trdo ležišče. Tedaj 4219 17 | za petami. ~Moči so ju že zapuščale. Zdvojila bi bila skoro 4220 4 | svojem srcu, me je jelo zapuščati. Izgubila sem vse, kar sem 4221 4 | usmiljenje z menoj. Sama, zapuščena od vseh, bom gospodarila 4222 10 | Kaj le bosta zdaj počeli zapuščeni ženski?!" ~"Pokličite, oče, 4223 6 | ta pa se jim je zaklel in zarotil, da jih ne zapusti tudi 4224 4 | bi bila menihova svetost zarotila svinčenke, ni zadela nobena 4225 13 | častniki in vojaki v šotoru pa zarožljajo s svojim orožjem. ~Strah 4226 9 | zahrzal turški konj, ali pa zarožljala sablja ponočnega stražnika. ~ 4227 14 | na pomoč, ali Davorin mu zasadi ostro sabljo globoko v prsi 4228 3 | Tudi oče Serajnik sam je že zasledil, da zahaja njegov sin v 4229 17 | ubegla kristjana. ~Zaline zasledovalce in vohune imenuje slovenska 4230 17 | bolgarske. Povsod so ju zasledovali pesjani. Le kadar sta stopila 4231 17 | daleč že ovohajo kristjana. ~Zasleduje jo ga, kakor zajca psi, 4232 17 | se mi smilita, ker vaju zasledujejo pesjani. Ako jim hočeta 4233 9 | naklo njenost in največ zaslug s tem, da mu je prišedši 4234 3 | imena. ~Zalina lepota je zaslula daleč na okrog po Rožni 4235 2 | namreč vedno z glavo in zasluži res ta priimek. ~Pravo svoje 4236 13 | naplenili, dobiš za plačilo. Zaslužil si ga. Tvoja hči Almira 4237 17 | starčku iz oči. V srce se mu zasmili nesrečna žena. Ali rešiti 4238 10 | Žalnikovega Vinka. ~Ves zasopihan in obnemogel je pridirjal 4239 16 | in spanec. Obnemogla je zaspala Zalika kleče na tleh, sliko 4240 11 | streho v pečino, oče, in zaspite! Ne bojte se ničesar! Sama 4241 16 | svoje vere. ~Ta odločnost je zasrdila turškega carja. Tri dni 4242 18 | kakor smrt in kri ji je zastajala v žilah. A Davorinu so se 4243 11 | slišal iz globočine. Deklici zastane sapa, začuvši svoje ime. 4244 1 | jelo zlatiti sivo zidovje zastarelega gradu. Enkrat je še pozdravilo 4245 4 | janičarji so razvijali svoje zastave na nasipih in po zidovju 4246 9 | Rožno dolino. Svojo glavo zastavi in življe nje, ako ne govori 4247 9 | Tresoglavu. Šele ko mu je ta zastavil glavo za vse neprilike in 4248 3 | svojo sosedo: češ, le ona ji zastavlja pot do njene sreče. ~Almira 4249 1 | trideset, prav odličnih zastopnikov iz raznih vasi daleč naokrog 4250 12 | zidovje. Neka teri so metali zastrupljene puščice na kristjane v tabor. 4251 17 | besede. A v trenutku se ji zasvita v glavi. Še enkrat se ozre 4252 ZgoDod| Dolenjskem, kjer je razrušil Zatično z lepim samostanom; razsajal 4253 14 | tebi enega otroka, ki mi zatisne oči na smrtni postelji. 4254 11 | Po cele noči ni sirota zatisnila očesa. Objokavala je vedno 4255 7 | ptice se poskrijejo v svoja zatišja, do mača žival se potuhne 4256 2 | od starih razvalin in se zatočil, votlo doneč, globoko dol 4257 11 | približujočega se sovražnika. Tam so zatočili dolgo in debelo tramovje 4258 1 | se Turka, kakor mi vedno zatrjuje." ~Zadnjih besed pa ni nihče 4259 9 | svojim četnikom je ostro zaukazal, da ne smejo tujca izpustiti 4260 13 | ko mu ta z grmečim glasom zaukaže, naj se prikloni svojemu 4261 12 | pride Gradišče v naše roke. Zaupaj mi, visoki poveljnik!" ~ 4262 8 | toliko do tega tujca!" ~"Ne zaupam mu, kakor tudi Almiri ne," 4263 6 | vaše ljubezni in vašega zaupanja." ~Rožanje so v vsem zaupali 4264 3 | njenim živim ognjem. Nič zaupnega, nič mirnega, nič blagega 4265 1 | naj naznanim tudi drugim zaupnim možem. Ko sem bil popoldne 4266 11 | že na vrhu." ~V tem hipu zavali pogumna Zala rtasto skalo 4267 11 | štrlečih vrhovih. ~Deklica je zavalila nato težek kamen na tisti 4268 ZgoDod| domači deželni knezi pa so se zavarovali v lastnih trdnih gradovih. 4269 11 | ne duha. ~Ljudstvo se je zavarovalo v močne tabore in poskrilo 4270 11 | sicer težak, ali tabor ni zavarovan. Stražijo ga le bolehni, 4271 8 | kleti na Gradišču in v dobro zavarovani tabor pri cerkvi sv. Jakoba. 4272 15 | izvedeli, da je prišlo močno zavarovano Gradišče sovražnikom v roke 4273 11 | Vrata se nato zapro in zavarujejo. Močne straže se razpostavijo 4274 10 | glavo. Ranjenec se kmalu zave. Nato izpije čašo vina in, 4275 16 | Zopet se je vsega dobro zavedal, kar se je godilo na Gradišču, 4276 10 | sivolasi oče izgovoril, se je zavedela uboga nevesta. ~Mirko je 4277 11 | iskala pred hudim dežjem zavetja. Šla je tja na rob, kjer 4278 1 | njih ženske in otroci varno zavetje. Zlasti pod goro Rožco, 4279 18 | jezičnim babnicam pa je zavezala jezike s tem, da jim je 4280 9 | po imenu, "tedaj si moj zaveznik. Plačilo ti bo veliko in 4281 8 | kakih tri tisoč kmetskih zaveznikov. Saj veš, to je tista "kmetska 4282 3 | ji je katera tovarišica zavidala njeno zunanjost, je vselej 4283 17 | služabnica sultanova. Vsi so ji zavidali tako mirno in trdno spanje. 4284 9 | niti enega sovražnika, niti zavidljivega očesa. ~V Svetnah je kraljevalo 4285 17 | svojega trpljenja. Nato pa jo zavijeta preko dolge, v gosto meglo 4286 2 | drug od drugega; vsak jo je zavil po stranskem potu proti 4287 13 | poveljnik. "Zdaj veste, od koga zavisi vaše življenje in smrt. 4288 8 | Beljaku. Sedel je v haljo zavit na ličnem vozu. V obraz 4289 17 | moreš, v roko pa vzemi tale zavitek! V njem je zame obleka, 4290 5 | zidovje na Gradišču je bi lo zavito v grozno temoto. Po vsej 4291 ZgoDod| dejali v poseben vojaški zavod. In tu je krščanska deca 4292 15 | vse strani. A kar naenkrat zavpijejo delavci vsi prestrašeni. 4293 14 | očesom ptička, katerega je zavratno ugrabil v travi prepevajočega, 4294 18 | Zalike. ~Začuvši to govorico zavre tujki kri v glavi. Vsa zbegana 4295 10 | pobožal rdeče lice, nato pa se zavrtel z njo v kolobarju med gibčnimi 4296 10 | zasvetilo v očeh. Vse se mi je zavrtelo v glavi. Le toliko vem, 4297 13 | izroči Turkom svoje žene, se zavzame in sklene, še isto noč naznaniti 4298 18 | svojo radost. ~Svatje se zavzamejo nad takim vedenjem in gredo 4299 15 | je Tresoglav. ~Vsi so se zavzeli in strmeli nad njegovo smrtjo. 4300 ZgoDod| Dolga doba dveh stoletij zavzema torej oni čas, ko se je 4301 17 | ulomijo vrata. A kako se zavzemo, ko ji ni nikjer ne sledu, 4302 9 | ki ga je šele proti jutru zazibalo v blažene sanje. ~Sanje, 4303 12 | da jih nihče ne najde. Zazidana so. Ako pa hoče kdo priti 4304 12 | bil Tresoglav. Prišedši do zaznamovanega mesta se je ustavilo oboroženo 4305 4 | duha o Marku. ~Gotovo je zašel ponoči, ko smo dirjali za 4306 11 | in Tresoglava pa ne bo," zašepeta skrivnostno Štefan prijatelju 4307 14 | ustavila, rekoč: ~"Ali ni zaškripalo pri vratih? Zdi se mi, kakor 4308 7 | odpreti skrivna vrata. Ključ zaškriplje v ključavnici, v tistem 4309 7 | listje in trava je včasih zašumela pod nogami nočnih potnikov 4310 11 | srečno storjen. Oči so ji zažarele. Iz njih je odsevala krviželjnost 4311 7 | bolest. Hipo ma pa ji je oko zažarelo, dekle je vstalo in vzkliknilo 4312 12 | podali v votlo pečino k zaželenemu počitku. ~Almira ni našla 4313 4 | navdušenih besed... in nato se zaženemo kakor ljuti levi nad sovražnika. ~ 4314 15 | gorečo baklo vanj, da ga zažge. Pa le majhen del je zgorel, 4315 8 | Tajil je, da bi mu bila zažugala s prstom, ko je zadnjič 4316 8 | Tega so se pa naši kmetje zbali. Pogum jim je začel upadati, 4317 12 | lase, trgale si obupane in zbegane obleko raz prsi, a Turek 4318 11 | na čelo. Obedve zbežita, zbegani kakor srni, proti vhodu, 4319 14 | tvojega stražnika. V svoji zbeganosti pa je pustil ključ v vratih 4320 11 | ni ranjen ali ubit, pa je zbežal v turški tabor, pustivši 4321 10 | uho. Vsa svatovska družba zbeži kakor brezupna iz hiše pod 4322 11 | priteče na čelo. Obedve zbežita, zbegani kakor srni, proti 4323 4 | ustavila. ~Pozno v noč smo se zbirali v taboru. Mnogo jih je manjkalo. 4324 1 | na uho. Nato so se začele zbirati posamezne gruče ljudi. Bili 4325 15 | ničesar. Mirko pa malo da ni zblaznel, ko je izvedel, da je ujeta 4326 14 | prinesel nočni prišlec. ~Kakor zblaznela skoči Zala naenkrat pokonci, 4327 14 | ta glas znan. V srce ga zbode, kakor da bi mu kdo z ostrim 4328 10 | mene. Tedaj pa se obrnem, zbodem konja in le on, le on, moj 4329 16 | naposled je celo nevarno zbolela. A gren ka kupa našega življenja 4330 1 | svojim očetom v kmetski zbor, v katerem je bil on edini, 4331 1 | tako rekoč pravi ljudski zbori. Prijatelji, znanci in sorodniki 4332 6 | končali v pobožni molitvi zborovanje. ~ 4333 6 | poglavje ~Drugi dan po kmetskem zborovanju na Gradišču so začeli vsi 4334 1 | Serajnikovo besedo. ~Vse je v zboru utihnilo, ko je stopil sivolasi 4335 ZgoDod| ga oblegali. Sedaj pa sta zbrala kranjski in koroški glavar 4336 18 | sebi se razumeva, da se je zbralo ob tej priliki tudi mnogo 4337 6 | rame in ga pokažejo vsem zbranim kme tom na Gradišču. Veselje 4338 17 | njo. Nerazumljive se ji zde njegove besede. A v trenutku 4339 7 | boji. Neukročene strasti so zdelale mlado deklico huje nego 4340 5 | je razburil Almiro. Vsa zdivjana je hotela že skočiti za 4341 14 | glave in se ozrejo nanj, zdr gečejo vsi na celem životu: 4342 15 | domov, obložen z bogastvom, zdrav in vesel. V svoji domišljiji 4343 16 | seveda razjedala Zaliki zdravje. Postala je bleda in slaba. 4344 5 | pozdrav?" ~V tem trenutku zdrsne deklici halja raz lice, 4345 ZgoDod| prejšnjem stoletju; kajti združena kristjanska moč jih je vselej 4346 4 | znanega kralja Matjaža. Z združenimi močmi uni čimo nekaj turških 4347 15 | povedal, da se je turška četa združila že z ostalo vojsko ter odšla 4348 15 | dolini hitro pomakne naprej. Združiti se ima z glavno vojsko v 4349 4 | jo izročim tedaj, ko se združiš z mojim Mirkom v zakonu. 4350 17 | Moči so ju že zapuščale. Zdvojila bi bila skoro in obupala 4351 ZgoDod| državo in posamezne kne ze. Vsestransko so se jeli 4352 17 | Glavo imejta pokrito z zeleno celino! ~Ako hočeta priti 4353 12 | se, da bi našel Turek pod zemeljski vhod v Svetnah, o katerem 4354 16 | cvetica, če jo iz domače zemlje izruješ in presadiš v tujo, 4355 15 | je čuval mlado ženo kakor zenico lastnega očesa. ~Junaški 4356 ZgoDod| nad Porečami ob Vrbskem je zeru. Umrl je najbrž l. 1493. 4357 10 | krvavo. Huda rana mu je zevala na glavi. ~Zalika vzame 4358 10 | Ali kakor bi trenil, ji zgine v vasi za košatim drevjem. 4359 13 | v svoje roke." ~"Naj se zgodi, kar nasvetuješ. Dajte, 4360 ZgoDod| Tedaj je privrelo, kakor zgodopisec Megiser (umrl l. 1616) in 4361 ZgoDod| črtico iz najžalostnejše zgodovinske dobe slovenskega naroda. 4362 ZgoDod| ZGODOVINSKI DODATEK ~V objavljeni povesti 4363 9 | Svetnah je kraljevalo ta dan zgolj veselje in sama radost. 4364 15 | zažge. Pa le majhen del je zgorel, vse drugo so rešili iz 4365 1 | šentjakobski župniji, v zgornji Rožni dolini na Koroškem, 4366 18 | Davorin in je v sveti jezi zgrabil predrzno nevesto ter jo 4367 6 | kar je bilo potrebno pri zgradbi. Od vseh krajev so dovažali 4368 11 | Turkov se je smrtno zadetih zgrudilo na tla. ~Tudi ponoči ni 4369 17 | spravim iz teh zaduhlih zi din. Iztrgal te bom iz mehkužnih, 4370 17 | moj dom. Tam je tekla moja zibel. Tam so moja mati, tam moj 4371 4 | poslovil od svoje Zalike v zibeli, jaz pa od majhnega, desetletnega 4372 17 | nesrečni oče in jaz od tebe v zibelki in tvoje uboge matere. Tedaj 4373 13 | kakor se ob viharju ladja ziblje na morju. ~"Poslušajte!" 4374 3 | svojim posestvom. ~Lepa, belo zidana hiša Miklova je bila le 4375 6 | in otroci pa so stregli zidarjem. Najpoprej so popravili 4376 1 | obdeluje zemljo, pomaga zidati gradove in povrh se je še 4377 17 | njegovega orožja ob obokanih zidinah. ~"Tule sem, pod tale obok 4378 17 | Naposled prideta na veliki, z zidom zagrajeni cesarski vrt. 4379 ZgoDod| pripovedovale bi se lahko vsak zimski večer razne pripovedke o 4380 12 | Zakaj duri se ne morejo zlahka prebiti. Tako so močne in 4381 9 | bilo seveda do srebrnih in zlatih dragocenosti in do mladih 4382 8 | daniti. Od vzhoda sem je že zlatila jutrnja zora z zlatimi žarki 4383 16 | prošnje in jok... ~Sonce je že zlatilo visoke kupole carigrajskih 4384 15 | vse imetje, oropali cerkev zlatnine in srebrnine, razdrli zidovje, 4385 3 | sta ji viseli dve dolgi, zlatolasi kiti, in vse se je čudilo 4386 11 | Naposled se opogumi. Polagoma zleze po strmini navzdol v prepad. ~ 4387 5 | vzdrami besno Almiro iz njenih zlobnih misli in jo žene pod varno 4388 14 | svoji hudobiji in strasti. Zlobno dekle ni moglo trpeti, da 4389 11 | tramovje na Turka, da je zlomilo mnogim roke in potrgalo 4390 1 | pa so nosile lase umetno zložene. Jopa jim je bila bogato 4391 15 | dragocenosti naj prepuste mogočnemu zma govalcu. ~Pogoji so se sprejeli, 4392 13 | so praznovali Turki svojo zmago nad nesrečnimi kristjani. 4393 14 | haljo. ~Kakor pogleduje gad zmagonosno in s pisanim očesom ptička, 4394 13 | prikloni svojemu gospodu in zmagovalcu. ~Poveljnik je govoril v 4395 18 | si oči, da ne vidi svoje zmagovalke. Pričakovala je obtožbo 4396 4 | nas? Posedimo še malo in zmenimo se kaj! ~Hudi časi se bližajo, 4397 10 | Tresoglavovega doma pa se je starček zmislil še Almire in njene matere. 4398 11 | solze me vselej oblijejo, ko zmislim, da sem sama brez očeta. 4399 8 | doma; Štefana je najbrž zmotil pogled v nočni temi in zato 4400 2 | so mu ime Tresoglav. To znači pač njegovo kretanje pri 4401 ZgoDod| svojo domovino. Dobro še znajo za hišo, kjer je prebivala 4402 15 | so ga, kakor so mogli in znali. V teh mukah in bolestih 4403 ZgoDod| Iz njih je nastala ona znamenita "janičarska četa", ki je 4404 ZgoDod| slovenski narod s to hrabro in znamenito junakinjo in da se otme 4405 14 | Otela vas je tale deklica, znana vam Almira." ~Vsi jo kar 4406 14 | sledila v temni noči svojima znancema proti Gradišču. Bila je 4407 1 | ljudski zbori. Prijatelji, znanci in sorodniki so se na ta 4408 16 | hrepenenje po prijateljih in znancih. Obnovila se mu je v njegovih 4409 8 | konj prav spoznal. ~Naš znanec je svojega prijatelja še 4410 9 | fantje so se ozirali po znanem dekletu, a nikjer ni bilo 4411 18 | zopet nazaj ven k svoji znanki. ~Večkrat je ponavljala 4412 18 | svojega gospodarstva, ako mi znaš povedati, ali še živi in 4413 15 | določili Turki. Natihoma je znašal ponoči v globoko klet na 4414 8 | dovoljeno. Od blizu in daleč so znašali kmetje svoje stvari v dvorane 4415 8 | okoli sebe, se je zazibala zno va v blagodejno spanje. ~ 4416 11 | obide groza in strah. Mrzli znoj jima priteče na čelo. Obedve 4417 7 | mojem srcu kakor v peklu. Znoreti moram, ako ne najdem hladilnega 4418 8 | spečih sosedih, a hitro se zo pet nagne in leže na tla. 4419 13 | življenje je v tvojih rokah." ~Z zobmi je škripal turški poveljnik. 4420 8 | Ali se ni nič protivila in zoperstavljala, ko si se naenkrat odločil 4421 7 | so se udrle v globino ter zrle iz nje grozno in obupno, 4422 5 | miruje prej, do kler se ne zruši do tal v razvaline: s tako 4423 1 | pa je pustil brez pomoči zunaj v njegovi borni koči. In 4424 3 | Dobro je vedela, da je zunanja lepota minljiva in da lahko 4425 3 | tovarišica zavidala njeno zunanjost, je vselej odgovorila: ženska 4426 15 | podzemeljskem hodniku, kamor jo je zvabil nesrečni in predrzni mladenič 4427 11 | najgloblji prepad. Semkaj jo zvabim. Odtod ji pokažem tja na 4428 11 | in namesto Zalike se zvali ob robu postavljeni kamen 4429 17 | vselej srečno umaknila. Zvedela sta namreč skrivnost, kako 4430 14 | Mirkovo dušo pa molimo, da bo zveličana. V nebesih se v kratkem 4431 17 | dobro dejanje še storim v zveličanje svoje grešne duše. Zatorej 4432 18 | besedami. Mirko se ustraši zvenečega glasu in spusti iz roke 4433 17 | stopal nočni stražnik po zvenečem mostovžu, tiho in rahlo 4434 13 | poprej. ~"Česar najbolj divja zver ne terja od zveri, to zahtevaš 4435 13 | za smehovali pred seboj. Zverinsko je bilo to ravnanje. A Turek 4436 18 | Večkrat je ponavljala to igro zvesta žival ter lajajoč naznanjala 4437 18 | prihod in rešitev pogumne in zveste žene Zalike. ~* ~To je povest 4438 4 | dekleta od tebe in da ni zvestejše deklice na svetu, kakor 4439 17 | pogum. Ali Marku, Zalinemu zvestemu spremljevalcu in rešitelju, 4440 5 | Almiro o svoji in njeni zvestobi. Čutil se je krivega in 4441 14 | razvezati v nebesih, kar je zvezal tu na zemlji." In obrnjena 4442 12 | njim je še od daleč svetila zvezda zlate svobode. ~ 4443 10 | je bilo posuto z zlatimi zvezdami. Noč je bila krasna. Luna 4444 10 | občudovala lune, niti migljajočih zvezdic na nebu. Tako jo je bila 4445 8 | čuvalo nebo in neštevilne zvezdice. Mesečna krogla je plavala 4446 5 | v zvezdnato nebo, iskaje zvezdo svoje sreče. Slikala si 4447 16 | nič dobrega priti od take zveze. Posebno Davorin in Mirkov 4448 13 | A kar Bog tu na zemlji zveže, ne sme razvezati človek. 4449 17 | očeh tožila, kako jo je zvijačno izdala njena nekdanja prijateljica 4450 16 | majhen listič in ga vtakne zvitega skozi ključavnico v sobo, 4451 11 | nad Tresoglavom, da ga je zvodil v Rožno dolino. Zatorej 4452 1 | cerkvah opoldne in zvečer zvoni k angelskemu češčenju; češ, 4453 1 | nastala čarobna tihota. Zvonovi so utihnili. Mrak se je 4454 11 | sunem malo od sebe, ona se zvrne v globoki prepad... in Mirkove 4455 4 | kako se je danes Mirko šalil z Almiro na vrtu, kako ji 4456 3 | na njej. Bila je gibčna, šaljiva in šegava; Zalika pa bolj 4457 1 | tistega namežikovanja in šaljivega pogovarjanja med fanti in 4458 17 | prazno. A hitro prikrevsa šantava, sivolasa babica, rekoč: ~" 4459 13 | kakor da bi videl kačje po šasti sikati iz brezna proti sebi. 4460 12 | sovražnika iz predora nazaj v šatorišče. ~A kakor bi trenil, nastane 4461 3 | Bila je gibčna, šaljiva in šegava; Zalika pa bolj resna, častitljiva 4462 4 | je nastal hud legar v na šem taboru. Mnogo jih je ta 4463 ZgoDod| Ljubljane, kjer so sežgali šenklavško cerkev. Druga četa je med 4464 ZgoDod| ter si postavila tabor na šentjernejskem polju. Konec istega leta 4465 14 | z njim zakonske sreče," šepeče tiho zase Almira v bližnjem 4466 11 | moram izvesti svoj namen," šepeta sama s seboj. Nato vstane 4467 8 | Bilo jih je končno že blizu šest sto. Ponoči sem bival v 4468 16 | Šestnajsto poglavje ~Tri leta so potem 4469 14 | ki odpira v Strelčevi hi ši vhod na grad. Očetu ga je 4470 17 | radosti se trese, kolena se mu šibe. Čuti se srečnega, presrečnega. 4471 3 | bila Zalika velike postave, šibke rasti in ravna kakor sveča, 4472 12 | pretresle Almiro. Kri ji je šinila v bledo lice, a mrak je 4473 9 | tedaj še ni vodila nobena širja cesta in sovražnik je tudi 4474 8 | Mesečna krogla je plavala po širnem nebesnem oboku in obsevala 4475 1 | postave. Na glavi je imel širok klobuk z velikim peresom 4476 1 | srebrnimi gumbi mu je pokrival široke, močne prsi. Kakor vsi drugi 4477 1 | pa so bile globoke kleti. Široki hodniki so vodili iz stolpa 4478 16 | nesrečna sužnica na Tur škem ter morala sleči preprosto, 4479 9 | sanjalo, je bilo res. Le škoda, da je bil zjutraj potegnil 4480 8 | njemu, kakor vsem Rožanom škodo vati. Te skrivne slutnje 4481 10 | težek kamen od srca. Kar je škodoželjno pričakovala, to je bilo 4482 3 | lepota minljiva in da lahko škoduje človeku. Le kadar se čednost 4483 13 | tvojih rokah." ~Z zobmi je škripal turški poveljnik. Oči so 4484 11 | sovražnika. A le dež je škropil na skale in glasno se je 4485 7 | izpodkoplje." ~"To ne bo šlo," odvrne naglo Almira. " 4486 ZgoDod| ižansko polje, v Mateno, v Šmarje in celo do Ljubljane, kjer 4487 2 | Mirko! Bog ne daj, da bi se šopirila kdaj laška glava pod mojo 4488 12 | so spravili Turki v svoje šotore in jih tam stražili. Strašno 4489 15 | Zatorej se je v turškem šotorišču jelo takoj vse pripravljati 4490 1 | Martina, iz Rožeka, iz Št. Ilja, iz Bilčovsa, iz Sveč, 4491 4 | svoje tovariše s Kranjskega, Štajerskega in Koroškega pa sem jaz 4492 ZgoDod| samostanom; razsajal je po Štajerskem, moril in požigal na Gorenjskem; 4493 8 | pretekli teden Tresoglava doma; Štefana je najbrž zmotil pogled 4494 8 | ki je bil prejšnje dni s Štefanom skupaj na preži, se mu odpro 4495 8 | možje, poro čam sledeče: ~Po Štefanovem odhodu sem se bil pridružil 4496 1 | Serajnik je bil sivolas mož. Štel je blizu osemdeset let, 4497 11 | je zapustila četa, ki je štela blizu petdeset turških vojakov, 4498 16 | majhno četo, a še manjšim številom ujetnikov, brez plena in 4499 1 | je še edini živel izmed štirih Serajnikovih sinov. Sestre 4500 3 | starikavo žensko in mlado, štirinajstletno deklico. ~Imenovali so ga 4501 14 | Štirinajsto poglavje ~Preden je dotekla 4502 11 | votlih pečinah in v nebo štrlečih vrhovih. ~Deklica je zavalila 4503 11 | Iz globočine je odmevalo šumenje hudournika, ki je bil ob 4504 17 | dalje in dalje po gosti šumi, sama ne vedoč, kam prideta. 4505 12 | kakor divja leva. Puščice so švigale mimo njiju, toda nista se