Part

 1 II  |         pri oknu sloneli domača kontesa Serafina in sestrična njena,
 2 II  |    Serafina in sestrična njena, kontesa Lucija. Mladi in komaj iz
 3 II  |            Kdo je to?" povpraša kontesa Lucija. ~"Zvedeli bodeva
 4 II  |          Zvedeli bodeva takoj!" Kontesa Serafina je pristopila k
 5 II  |         odšel, dejala je domača kontesa veselo: "Kako krasno! Sedaj
 6 II  |        res, saj res!" hitela je kontesa Lucija. "Le urno in skrivno
 7 II  |      romantično!" je vzkliknila kontesa Lucija, ki se je bila napila
 8 II  |       grofica Serafina veselo. ~Kontesa Lucija pa je pristavila: "
 9 III |      trenutku nemalo osupnjeni. Kontesa Serafina izpregovorila je
10 IV  |        k smrtonosnemu pehanju. ~Kontesa Serafina dobila je svoje
11 IV  |       Da ni čeden človek, to je kontesa Serafina vedela gotovo.
12 IV  |            Egon!" odgovorila je kontesa ostro, "lepo te prosim,
13 IV  |         in zrl ji v obraz. ~Ali kontesa ni povesila pred njegovim
14 IV  |     treba, da je ravno učitelj! Kontesa, v dolu se zbira družba,
15 IV  |        da je čas, da se ločiva. Kontesa!" ~Stopal je po poti navzdol.
16 IV  |     Lahno se je priklonil. Tudi kontesa je hladno nagnila svojo
17 V   |      vinogradov od vseh strani. Kontesa Serafina in grof Egon, zopet
18 V   | izgubljala v temi. ~Tedaj pa je kontesa Serafina lahno vzkliknila
19 VI  |                              VI~KONTESA SERAFINA SVOJI SESTRIČNI
20 VI  |         hčere!" ~"Kakor želite, kontesa!" ~"Tvoja zadnja beseda,
21 VII |                             VII~Kontesa Serafina je bila nepričakovana
22 VII |     brez skrbi in polno pijače! Kontesa Serafina je v istini prišla.
23 VII |    bolezen. ~Nekega jutra pa je kontesa v istini obtičala v sobi
24 VII |     stopnicah. Kdo je bolan?" ~"Kontesa." ~"Kakšna kontesa?" ~"Naša
25 VII |    bolan?" ~"Kontesa." ~"Kakšna kontesa?" ~"Naša kontesa, gospod
26 VII |         Kakšna kontesa?" ~"Naša kontesa, gospod baron!" ~"Vaša kontesa!
27 VII |  kontesa, gospod baron!" ~"Vaša kontesa! In čemu mene kličete?" ~
28 VII |       udarce razburjenega srca. Kontesa pa je vprašala potem: "Kaj
29 VII | ponavljal satirično: "Prav nič, kontesa! Premalo ste jedli in morda
30 VII |          ker ste prepričani, da kontesa Otoška o tem času, na tem
31 VII |       ne ugaja takim rastlinam, kontesa! Sneg in gosta megla sta
32 VIII|                            VIII~KONTESA SERAFINA SVOJI SESTRIČNI
33 VIII|       iščete, pri teh grobovih, kontesa? Ti grobovi so Struški,
34 VIII|  človeka sovražim. ~"Odpustite, kontesa! Časih mi zakipi kri v glavo
35 VIII|        pričel zopet govoriti. ~"Kontesa," dejal je rahlo, "jaz bi
36 IX  |        zabliskale zelene oči. ~"Kontesa, počakajte še malo! Ker
37 IX  |    skočil raz konja. ~"Moj Bog! Kontesa, kako prihajate tu sèm?" ~
38 X   |         cvetovi iz zemlje. Tudi kontesa Serafina je bila ravno prebila
39 X   |      Pri njenih nogah je sedela kontesa Lucija in ljubezni polno
40 X   |     hoče!" ~"In ti, Serafina?" ~Kontesa Serafina ni odgovorila takoj.
41 X   |         o tej stvari storjen!" ~Kontesa Lucija bila je tako zelo
42 X   |      solzami oči. Opazila je to kontesa Serafina. ~"Lucija!" je
43 X   |         pela!" izpregovorila je kontesa Lucija. ~"Tiho, otroče!
44 X   |    moral vedeti, da hoče otoška kontesa stopiti v samostan ter se
45 X   |         bode izpregovorila. Ali kontesa je molčala. Prestrašila
46 X   |       logu; on pa je na vrtu." ~Kontesa je povprašala po baronu.
47 X   |       Da, tu se je jasno bralo: kontesa Serafina! Ni je ženske,
48 X   |        izkušnjavo! In tudi naša kontesa je ni! Komaj se ji je dozdevalo,
49 X   |        v trdi zimi prišla je ta kontesa Serafina tu sèm. Iz gole
50 X   |  neusmiljeno svojo roko! Jaz in kontesa Serafina naj bi zopet zedinila
51 X   |       tem pa je najhujše, da me kontesa Serafina sovraži in da čisto