Part

 1 II  |    oknu sloneli domača kontesa Serafina in sestrična njena, kontesa
 2 II  | Zvedeli bodeva takoj!" Kontesa Serafina je pristopila k mizi in
 3 II  |      nikjer!" izpregovorila je Serafina. ~"To naju bodo iskali!
 4 II  |     imajo tudi!" pristavila je Serafina. "V to morava tudi! No pa
 5 II  |       izpregovorila je grofica Serafina veselo. ~Kontesa Lucija
 6 III |      nemalo osupnjeni. Kontesa Serafina izpregovorila je srčno: "
 7 III |          In kako ti je ime?" ~"Serafina!" ~"In tebi?" ~"Lucija!" ~"
 8 III |      Ali kako ti je že ime?" ~"Serafina!" ~"In tebi?" ~"Lucija!" ~"
 9 III |        Kako je že tebi ime?" ~"Serafina!" ~"In tebi?" ~"Lucija!" ~"
10 III |    veruješ?" ~"Jaz," dejala je Serafina, "jaz verujem!" ~"Jaz tudi
11 III |          In ta, Konštantin, je Serafina, in ta Lucija! Danes sta
12 IV  | smrtonosnemu pehanju. ~Kontesa Serafina dobila je svoje mesto pod
13 IV  |    čeden človek, to je kontesa Serafina vedela gotovo. Ali bil je
14 IV  |  poglej, kaj počenja sestrična Serafina!" ~Ulegel se je z glavo
15 IV  |      žensko oko. In tvoje oko, Serafina, je tudi tako modro nebo,
16 IV  |        besedami dolgočasiš!" ~"Serafina!" vzkliknil je ter se vzdignil
17 IV  | poezijo!" ~Planil je kvišku. ~"Serafina! Ti me ne bodeš nikdar ljubila!" ~"
18 IV  |      glavo. ~"Nikake energije! Serafina! To je ostra beseda! Tvoje
19 IV  |        bodeš videla, sestrična Serafina, da imam tudi nekoliko energije,
20 IV  |           Kdo je ta mladi mož, Serafina?" vprašal je impertinentno. "
21 V   |     potem vprašala: "In kje je Serafina? Kje Lucija? K njima sem
22 V   |        od vseh strani. Kontesa Serafina in grof Egon, zopet sprijaznjena,
23 V   |     temi. ~Tedaj pa je kontesa Serafina lahno vzkliknila in s strahom
24 VI  |                     VI~KONTESA SERAFINA SVOJI SESTRIČNI LUCIJI~Na
25 VI  |   odšel, vzdihnila je trudno: "Serafina! Srce moje! Jaz te moram
26 VI  |        si čudno razburjena?" ~"Serafina, dete moje!" dejala je tiho. "
27 VII |                    VII~Kontesa Serafina je bila nepričakovana prišla
28 VII |       in polno pijače! Kontesa Serafina je v istini prišla. In kakšna
29 VIII|                   VIII~KONTESA SERAFINA SVOJI SESTRIČNI LUCIJI~Kako
30 IX  |   vzkliknil: "Bog te pozdravi, Serafina!" ~Tik mize je sedela, bleda
31 IX  |    tako rekoč tvoj papa, draga Serafina, sedaj mi pač dovoliš, da
32 IX  |   kakor sva pričakovala, ljuba Serafina, ker se končno pri najinih
33 IX  |   polna tiste romantike, draga Serafina! Ti meniš, da mora k srečnemu
34 IX  |       časom se me že privadiš, Serafina! Zapiši si torej v svoj
35 IX  |        vremenu! Moj Bog, draga Serafina, kako si vendar v stanu
36 IX  |      ti, da se ne srdiš, draga Serafina?" ~Vstala je. ~"Tiste otročarije!
37 IX  |       tiskalnico! Vidiš, draga Serafina, meni poide časih tisto,
38 IX  |   spravil listine. ~"Hvala ti, Serafina! Sedaj, ko sva praktični
39 IX  |    tebe je tudi že imel, draga Serafina! Dekle pa je zblaznelo potem,
40 IX  |  zblaznelo potem, in ti, ljuba Serafina, imaš nekje tam gori pri
41 X   |        iz zemlje. Tudi kontesa Serafina je bila ravno prebila dolgo
42 X   |        in kdor hoče!" ~"In ti, Serafina?" ~Kontesa Serafina ni odgovorila
43 X   |        ti, Serafina?" ~Kontesa Serafina ni odgovorila takoj. Na
44 X   |     oči. Opazila je to kontesa Serafina. ~"Lucija!" je zaihtela, "
45 X   |        je jasno bralo: kontesa Serafina! Ni je ženske, ki bi v takem
46 X   |      zimi prišla je ta kontesa Serafina tu sèm. Iz gole samoglavnosti!
47 X   |     svojo roko! Jaz in kontesa Serafina naj bi zopet zedinila Otok
48 X   |        najhujše, da me kontesa Serafina sovraži in da čisto nič