Part

 1 I   |       strašno sramoto! Da, tudi jaz ga sovražim, sovražim še
 2 I   | trpljenje! Ti tega ne veš! Tudi jaz nisem vedela do tedaj!" ~"
 3 I   |      čudne demokratične nazore. Jaz ga do tistega večera nisem
 4 I   |         kateri smo morali priti jaz in vsi moji strežaji! Vse
 5 III |       In tebi?" ~"Lucija!" ~"In jaz sem Zora! Ali vaju sem težko
 6 III |      jesenski list od veje. Ali jaz ga bodem vendar takoj čutila
 7 III |       In tebi?" ~"Lucija!" ~"In jaz sem Zora!" ~Obmolknila je
 8 III |       je uprla oko v dekleta. ~"Jaz ne vem," odgovorila je Lucija
 9 III |          in ti, ali veruješ?" ~"Jaz," dejala je Serafina, "jaz
10 III |      Jaz," dejala je Serafina, "jaz verujem!" ~"Jaz tudi verujem,
11 III |      Serafina, "jaz verujem!" ~"Jaz tudi verujem, jaz tudi!"
12 III |   verujem!" ~"Jaz tudi verujem, jaz tudi!" In veselo ali skrivnostno
13 III |    glavico. ~"Vedve gresta -- a jaz ostanem sama!" ~In še bolj
14 IV  |    menoj na tak način govoriti! Jaz sem Egon, grof..." ~Imenoval
15 IV  |       plemenito svoje ime. ~"In jaz sem Konštantin, baron s
16 IV  |        sabo imate svojo družbo! Jaz moram nazaj! Tu gori je
17 IV  |        Vidite, na plemenitaštvo jaz ne dam ničesar in kot zdravniku
18 IV  |         sapica jo mora otresti. Jaz imam boljše pojme o svoji
19 V   |     pravim vam, dobri časi! Ali jaz sem žejen in ženstva ni
20 V   | nedolžni lepoti. No, saj veste, jaz sem človek, ki je že od
21 V   |       belo ročico, ki se je, in jaz sem to dobro videl, tresla
22 V   |        božjim soncem, kakor sem jaz!' In stokal je, in pravim
23 V   |         poznal, kakor te poznam jaz, bil bi to še bolj obžaloval!
24 V   |     viteza Trda, oče in sin! In jaz sem baron Bontoux, Jurij
25 VI  |      Zima mi je v duši. Lucija, jaz sem grozno trpela! ~Tri
26 VI  |       dejala je mama strežaju, "jaz moram s konteso govoriti!" ~
27 VI  |   trudno: "Serafina! Srce moje! Jaz te moram poljubiti!" ~Pristopila
28 VI  |     starostjo!" ~"Zavrnila? Ne, jaz sem mu obljubila svojo roko!" ~
29 VIII|         ker ti, Lucija, veš, da jaz tega človeka sovražim. ~"
30 VIII|      Kontesa," dejal je rahlo, "jaz bi vas prosil, da zapustite
31 VIII|         vsiljujete v misli. Ali jaz še misliti, še misliti nečem
32 VIII|    odfrčali prej, kakor menite! Jaz sem vas svaril! Z Bogom!" ~
33 VIII|          da se srdi, če sem tu. Jaz ostanem tu! -- -- ~
34 IX  |    napraviti, kakor sva mislila jaz in tvoja mama. Delali so
35 IX  |         zakon, kakor sva želela jaz in tvoja mama." ~Nekako
36 IX  |      sedaj sva srečna zakonska, jaz in tvoja mama! Življenje
37 IX  |       ti ni treba opravičevati! Jaz vsaj hvalim Boga, da se
38 IX  |       gnezdu in pri teh meglah! Jaz bi umrl, da sem le en dan
39 IX  |         pekel! Kaj pa počenjaš? Jaz bi ne vedel kaj početi.
40 IX  |       Ker vidiš, dragi mi Egon, jaz že komaj pričakujem, da
41 IX  |       duh ji je povedal, da sem jaz, ko so me napadali poetični
42 IX  |        conditio sine qua non. A jaz sem zavezan s častno besedo
43 IX  |         kakor jež v svoji jami. Jaz in mama pa te srčno želiva
44 IX  |         Povejte mi, ali je res? Jaz sem grozno nesrečna!" ~V
45 X   |         je postal silno bled. ~"Jaz, Lucija, jaz bodem šla --
46 X   |      silno bled. ~"Jaz, Lucija, jaz bodem šla -- v samostan!" ~
47 X   |       je za mé prestara in tudi jaz sem prestar za njo. Časih
48 X   |         neusmiljeno svojo roko! Jaz in kontesa Serafina naj