Part

 1 I   |        mojega življenja! In sam jo bodem pretrgal ter povrnil
 2 I   |         njenega imena! Zapredel jo je v svoje pregrešne laži.
 3 I   |         in nemogoče obljube ter jo kmalu imel v svojih pesteh.
 4 I   |         v svojih pesteh. Končno jo je pripravil ob vse -- menda
 5 II  |        postala vdova, in morila jo je še vedno bolest po mrtvem
 6 II  |         pred isto mrtvostjo, ki jo nahajamo v pogledu blaznih
 7 IV  |        na Otok z namenom, da bi jo izvabil iz vdovskega stanu.
 8 IV  |        tem tako razsrdil, da so jo morali prekopati in v drug
 9 IV  |        hotel. S polnim žepom pa jo je takoj zopet odpihal ter
10 IV  |       blisk je bil pri njej. Že jo je bil objel in že je hotel
11 IV  |       ta baron, ta tujec, moral jo videti v takem položaju!
12 IV  |         takem položaju! In kako jo je gledal, skoraj očitajoče,
13 IV  |        srdila se je še bolj, da jo je moral ravno ta človek
14 IV  |         družbi. Povpraševali so jo po Egonu. Dejala je, da
15 IV  |      kakor kmet svojo ljubo ter jo pred vsem svetom hočete
16 IV  |        na listu in vsaka sapica jo mora otresti. Jaz imam boljše
17 IV  |    Sedaj so me poklicali, da mu jo uravnam. Mudi se mi torej!
18 V   |  dvakrat dolgočasno!" ~"Popihaj jo čez gore! No pa ti morda
19 V   |      delala skrbi, popihala sva jo tu sèm. (Vso čast naši grofinji!
20 V   |       ter zrla predse, kakor bi jo močno skrbelo, če bi se
21 V   |       je segla po podobi. Bliže jo je prinesla očem -- a potem
22 V   |        je baronesa Zora! ~Ko so jo prinesli iz vode, dobili
23 VI  | položaju je spala! ~Zbudila sem jo. ~"Ali greva spat, golobica!" ~"
24 VII |         večer kakor vselej! Kar jo prikrevsa po cesti vaški
25 VII |      prišel vaški župnik, da bi jo obiskal, velela mu je dejati,
26 VII |        Vzel je kupo na mizi ter jo nalil z vodo. ~"Tu notri
27 VII |     kupo, polno vode, pograbila jo je hipoma ter vrgla po sobi,
28 VIII|    hipoma sem videla tudi, kako jo je priplula tistega groznega
29 IX  |     Izvlekel je novo cigaro ter jo zapalil. ~"In sedaj čepiš
30 IX  |  spominjaš, te baronice, ki smo jo potem izvlekli iz vode!
31 IX  |         mu je kazala radost, ko jo je videl koprneti pod strašnim
32 IX  |         to biti ni mogla! Tedaj jo je prešinilo: baron Konštantin
33 IX  |         vzdihnila. Zapustile so jo zadnje moči in brez zavesti
34 IX  |        rebrih. -- ~Kakor otroka jo je držal v svojih rokah;
35 X   |         da bode gotovo prav, če jo popelje v "njegovo" sobo.
36 X   |        če pridejo sèm!" ~Peljal jo je v njegovo sobo, ki ni
37 X   |        Iskat ga grem!" ~Porinil jo je skoraj skozi vrata, katera
38 X   |         na stol pri mizi. Zeblo jo je. Iz debelega in razpokanega
39 X   |  Postalo ji je dolgčas. Skrbelo jo je tudi, da ga morda ne
40 X   |    učeno medicinsko delo. Takoj jo je zopet zaprla. Tedaj je
41 X   |      otroka, hčer. Sovražiti bi jo moral, ali sovražiti je
42 X   |         sem se trudil, pozabiti jo, ali usoda ni hotela! Letos
43 X   |        povem resnico. Med potom jo srečam slučajno. Izvršila
44 X   |          in na svojem konju sem jo prinesel na Otok. Med potom
45 X   |    hudobni duh premotil, da sem jo poljubil na lice. Od tedaj
46 X   |      posvetno. Baron Konštantin jo ljubi! To se ji je dozdevalo