Part

 1 II  |       sestrična njena, kontesa Lucija. Mladi in komaj iz otroških
 2 II  |       je to?" povpraša kontesa Lucija. ~"Zvedeli bodeva takoj!"
 3 II  |        res!" hitela je kontesa Lucija. "Le urno in skrivno čez
 4 II  |        gozdove!" smejala se je Lucija. ~"Morda mislijo, da sva
 5 II  |          je vzkliknila kontesa Lucija, ki se je bila napila iz
 6 II  |   strežaj morda!" dejala je še Lucija. ~"Ali ta bo naju še vesel,
 7 II  |      Serafina veselo. ~Kontesa Lucija pa je pristavila: "Sedaj
 8 II  |       korakali čez dvorišče. ~"Lucija, glej cerkev!" ~"Torej najprej
 9 III |       Serafina!" ~"In tebi?" ~"Lucija!" ~"In jaz sem Zora! Ali
10 III |       Serafina!" ~"In tebi?" ~"Lucija!" ~"In jaz sem Zora!" ~Obmolknila
11 III |       Serafina!" ~"In tebi?" ~"Lucija!" ~"Vidiš, Lucija, vzeli
12 III |     tebi?" ~"Lucija!" ~"Vidiš, Lucija, vzeli so mi ga ter ga dejali
13 III |        k meni? Ali to veruješ, Lucija?" ~In ostro je uprla oko
14 III |     Jaz ne vem," odgovorila je Lucija tresoče. -- ~"Ti ne veš!
15 III |       domov!" izpregovorila je Lucija boječe, ko so stopile z
16 III | Konštantin, je Serafina, in ta Lucija! Danes sta prišli in z mano
17 IV  |       podoba barona iz Struge. Lucija je trdila, da je čeden človek,
18 V   |        In kje je Serafina? Kje Lucija? K njima sem prišla in doma
19 VI  |     stanju! Zima mi je v duši. Lucija, jaz sem grozno trpela! ~
20 VI  |     vseh! Samo če Ti, draga mi Lucija, oviješ okoli mene zlate
21 VIII|     nič pametnega ne! ~Ti veš, Lucija, da mi je pokojni moj oče,
22 VIII|     živel in tu na Otoku umrl! Lucija, sedaj se mi dejanje moje
23 VIII|      je ohranil spomin njegov. Lucija! Kaj bi bilo z mano, da
24 VIII|  baronese Zore in tistega dne, Lucija, ko sva obiskali raztrgano
25 VIII|     tuga me prešine! In morda, Lucija, morda je bolje ležati tu
26 VIII|       me gledal tako sovražno, Lucija, tako sovražno, kakor gleda
27 VIII|       izginilo iz pogleda. Da, Lucija, oči njegove gledale so
28 VIII|      pa le nekaj časa, ker ti, Lucija, veš, da jaz tega človeka
29 X   |        nogah je sedela kontesa Lucija in ljubezni polno svoje
30 X   |     skrbljivo proti bolnici. ~"Lucija!" je dejala trudno, "kdo
31 X   |      postal silno bled. ~"Jaz, Lucija, jaz bodem šla -- v samostan!" ~
32 X   |   plaha hotela vstati: ~"Tiho, Lucija, tiho! Moj sklep je o tej
33 X   |      stvari storjen!" ~Kontesa Lucija bila je tako zelo osupnjena,
34 X   |      je to kontesa Serafina. ~"Lucija!" je zaihtela, "ne napravljaj
35 X   |       izpregovorila je kontesa Lucija. ~"Tiho, otroče! Nekaj sem