Part

 1 I   |       očetu, ki je trdil, da je tisto skalovje njegovo. Vnel se
 2 I   |      najbolj tedaj, kadar se je tisto streljanje do nas razlegalo.
 3 I   |       Milan je potem pozabil na tisto sovraštvo ter stopil s Strugo
 4 I   | sovraštvo ter stopil s Strugo v tisto pregrešno zvezo, katera
 5 II  |         si sedaj lahko ogledava tisto Strugo in kar je v njej!
 6 II  |   sprehodi mnogo lepši kakor pa tisto lazenje okrog pod sitnim
 7 IV  | razpustili psi in pričelo se je tisto divje lajanje in razgrajanje
 8 IV  |      bodem takoj sedaj poljubil tisto jutranjo zoro na tvojem
 9 IV  |       podobe, da bodem poljubil tisto pomladansko cvetje, katero
10 IV  |    dvombe iz stare rodovine, in tisto dobro, katero je storil
11 V   |     zavitih stopnicah v stolp v tisto malo čumnato in vina sva
12 V   |        ust. ~"In kako je bilo s tisto 'ljubeznijo'?" povprašal
13 V   |     povprašal je Egon. "Kako je tisto vse prišlo? Ti bodeš brez
14 V   |        stopile v možgane. "Tudi tisto vem. Ubogi Milan! Prišlo
15 V   |    veste vse. Saj se je umazano tisto perilo pralo po časopisih,
16 VII |         ko je gospod Janez Igla tisto pisemce prebral in pregledal,
17 VII |       in ž njo je vzel vrag vse tisto prijetno pozimsko življenje,
18 VII |        je Janez Igla izgubil še tisto malo razuma, kar ga mu je
19 VII |       notri denite sladkorja in tisto pijte potem! Vsaki dve uri
20 VIII|     bode služila ta in ta dan. ~Tisto jutro pa je ljudstvo od
21 IX  |       Trd vzel je staro preklo, tisto baronico Holdenovo... ha,
22 IX  |     glavico dejala, da ji moram tisto prinesti. In položila me
23 IX  |      Serafina, meni poide časih tisto, kar imenujemo denar. In
24 IX  |      jih vrgla na mizo. ~"Tu je tisto! Čisto sem bila pozabila
25 IX  |    otoških in struških gozdovih tisto blazno baronico iz Struge!" ~
26 X   |       pri tvoji postelji. Menda tisto sovraštvo med vama ni bilo
27 X   |      baronica občutita še vedno tisto srečo, ki je delež ravno