Part

 1 Inc |       ravnokar smrt in lakota s svojo grozo prepluli! ~Iz širnega
 2 I   |         ga je udaril s pravično svojo jezo! In zaslužil je smrt,
 3 I   |        od države in jih dobil v svojo last. Potem je na njih postavil
 4 I   |         topa, s katerima je bil svojo trdnjavo oborožil. Stari
 5 II  |     povabilo svoje sestre ter s svojo hčerjo prišla na Otok. Na
 6 II  |     Struga pred njima. Struga s svojo podrtijo! Melanholičen vtis,
 7 II  |    hlapec ter pomolil razmršeno svojo glavo čez zid, raztegnil
 8 IV  |     napenjal je dan za dnem vso svojo fantazijo, da bi iztaknil
 9 IV  |        lotil dolgčas. Graciozno svojo puško je naslonila ob drevo,
10 IV  |   mirnih trenutkov z nepotrebno svojo poezijo!" ~Planil je kvišku. ~"
11 IV  |        hriba in pred sabo imate svojo družbo! Jaz moram nazaj!
12 IV  |       kontesa je hladno nagnila svojo glavico. Ali izpregovorila
13 IV  |     napadate dekleta kakor kmet svojo ljubo ter jo pred vsem svetom
14 V   |       da si je ohranil zakonsko svojo zvestobo! Ali toliko vam
15 V   |       baron je izvlekel umazano svojo listnico in iz nje še bolj
16 V   | nepričakovano udarila s koščeno svojo pestjo v veselo družbo na
17 VI  |        Ne, jaz sem mu obljubila svojo roko!" ~Bila sem otrpnela,
18 VII |      bakreni svoj nos in bolečo svojo glavo, ki je bila pijana
19 VII |        kako ji bije žila. ~In v svojo pest je vzel drobno, mehko,
20 VIII|    sveta, navezana sem čisto na svojo osebnost. In to mi zadostuje.
21 VIII|    tisti dan z vso silo in pred svojo dušo sem gledala nežni nje
22 VIII|       da vam ne groze s koščeno svojo roko. Pustite jih v grobovih,
23 IX  |     mama pa te srčno želiva pod svojo streho in komaj pričakujeva,
24 IX  |       ter vlekla za seboj mokro svojo obleko. Čutila ni niti mraza
25 IX  |    blato, v katero je stopala s svojo nožico. Pot ji je lil po
26 X   |        pričela žvrgoleti drobno svojo pesem. -- ~"Ko bi v kletki
27 X   |  razmetala poprej z neusmiljeno svojo roko! Jaz in kontesa Serafina