Part

 1 II  |        njej! Doma ga ni in čisto sva brez skrbi!" ~"Saj res,
 2 II  |      Lucija. ~"Morda mislijo, da sva padli v vodo!" ~"To bode
 3 III |  izpregovorila je srčno: "Hoteli sva pogledati to kapelico!" ~
 4 III |           dejala je, "sprehajali sva se v gozdu in dospeli tu
 5 III |         nisva nikogar žaliti, ko sva stopili tu noter. Dvorišče
 6 IV  |        baron s Struge. Sedaj, ko sva se seznanila, pa menim,
 7 V   |   dobrovoljno, "ti si tačas, kar sva tukaj, napravil že toliko
 8 V   |  grofinja delala skrbi, popihala sva jo tu sèm. (Vso čast naši
 9 V   |      izraz, gospodje!), splazila sva se tam gor po zavitih stopnicah
10 V   |       tisto malo čumnato in vina sva si dala prinesti in pila
11 V   |         si dala prinesti in pila sva in potopila v sladko to
12 V   |          in ne jezi se! Kljunače sva hotela streljati ter lazila
13 V   |         tresla v njegovi. Lazila sva potem po gozdu okrog. Kljunači
14 VI  |          lice! Nekega večera, ko sva ravno pri čaju sedeli in
15 VI  |    govorila te besede! ~Celo uro sva potem tiho sedeli v sobi.
16 VIII|          k cerkvi nad Strugo. Ko sva z župnikom, starim in bojazljivim
17 VIII|          tistega dne, Lucija, ko sva obiskali raztrgano Strugo.
18 VIII|        to umelo samo ob sebi. Že sva prišla blizu Otoka, ko se
19 IX  |      tako hitro napraviti, kakor sva mislila jaz in tvoja mama.
20 IX  |         le napravil zakon, kakor sva želela jaz in tvoja mama." ~
21 IX  |         je nadaljeval: "In sedaj sva srečna zakonska, jaz in
22 IX  | Življenje nama teče bolje, kakor sva pričakovala, ljuba Serafina,
23 IX  |         iztaknila tvoja mama, da sva midva časih glave stikala,
24 IX  |          ti, Serafina! Sedaj, ko sva praktični ta opravek dokončala,
25 IX  |           počakajte še malo! Ker sva že pri tem, da se prijazno