Part

 1 I   |    pa je ponosno dvignila še vedno krasno glavo ter dejala
 2 I   |    pristavila: "Saj ste bili vedno v silnem sovraštvu z onimi
 3 II  |      in po drevesih so se še vedno lesketale debele kaplje.
 4 II  |    vdova, in morila jo je še vedno bolest po mrtvem možu. Bil
 5 II  |    tudi na trnju ostalo. Ali vedno sta se smejali in nobeni
 6 III |  kapelico!" ~Ali tujka se je vedno smejala, potem pa pristopila
 7 III |  peče okrog srca in glava me vedno boli. Če sonce sije ali
 8 III |    sije ali dežuje, glava me vedno boli!" ~Ko so dospele do
 9 IV  |     šotor na Otoku. Nosil je vedno rokavice in malo je govoril.
10 IV  |     modro nebo, da bi človek vedno hotel zreti vanje!" ~Te
11 VI  | Pozabljena od vsega sveta in vedno pred očmi tiste grozne spomine,
12 VIII|    bilo!" ~Glas mu je bil še vedno mehak. ~"Prav bi vam bilo,"
13 IX  |   strupeno mrzlo. ~"Ti si še vedno polna tiste romantike, draga
14 IX  |    podlosti! Ta prizor se mi vedno vsiljuje v spomin, kadar
15 X   |     v roke. Pri tem pa si je vedno mislila, komu da pač piše.
16 X   |  Konštantin, topila se je še vedno v solzah. Dobro je čutila,
17 X   |      in baronica občutita še vedno tisto srečo, ki je delež