Part

 1 III |        to bivališče, kontesi," dejal je s komaj zakritim sarkazmom, "
 2 IV  |     polotil dolgčas, in sem si dejal: poglej, kaj počenja sestrična
 3 IV  | ljubezni! No, bodemo videli!" ~Dejal je čez prsi roki in zrl
 4 IV  |        pomirili valovi jeze in dejal je z mirnim glasom: "No,
 5 IV  |   možgane. Sklenil je roki ter dejal: "Moj Bog -- in to je baron!" ~
 6 V   |        dragi!" ~"Vidiš, duša," dejal je baron dobrovoljno, "ti
 7 V   |     razbeljeni obraz v rušo in dejal obupno: 'Moj Bog, kaj bode
 8 VII |       v grivaste svoje lase in dejal: "Hudiiiča!" ~In ko je pisemce
 9 VII |     pisemce še enkrat prebral, dejal je še enkrat in še bolj
10 VIII| Konštantin s svojimi bolniki," dejal je župnik. In prijazno je
11 VIII|          Pri zidu je slonel in dejal je divje: "Kaj tu iščete,
12 VIII|    zopet govoriti. ~"Kontesa," dejal je rahlo, "jaz bi vas prosil,
13 IX  | povedalo, da je soba pregreta, dejal je lahkoživno: "Sedaj se
14 IX  |        na stol ter hladnokrvno dejal: "Sedaj, ko sem tako rekoč
15 X   |      popelje v "njegovo" sobo. Dejal je: "Tamle stanuje! Tam