Part

  1 Inc |               po tej vodi, zdi se ti, da je struga nalita s samim
  2 Inc |              nemirom hotela pokazati, da tudi njej ni po volji mokro
  3 Inc |             nebo, imaš občutje, kakor da si v kraju, ki sta ga ravnokar
  4 Inc |          rjavordečkasto in razpokano, da se je bati, da zleze poslopje
  5 Inc |             razpokano, da se je bati, da zleze poslopje vsak trenutek
  6 Inc |              sumljivo nagnjene, kakor da so se ti štirje stolpiči
  7 Inc |          dvora. Ali vendar je istina, da se je še stanovalo na Strugi.
  8 Inc |     opazujočemu, pa se dozdeva, kakor da bi gledal ostanek iz srednjega
  9 Inc |              vsak trenutek pričakuje, da prijezdi iz visokega portala
 10 Inc |          tropa svetlih vitezov ali pa da se prikaže na balkon v tesno
 11 I   |             se le količkaj potrudila, da bi bila umela čutila moje
 12 I   |           groba imam edino to zavest, da te sovražim, sovražim!" ~
 13 I   |          prebrala, in z glasom, kakor da bi brala vsakdanje pismo
 14 I   |               Bog moj mi je na pričo, da mi to sovraštvo ne napravlja
 15 I   |         otroku! Tako strašno sramoto! Da, tudi jaz ga sovražim, sovražim
 16 I   |                kateri so napravljali, da je bil slab gospodar, slab
 17 I   |               nagibi so ga zapeljali, da je hladnokrvno prekoračil
 18 I   |               je stari baron zmislil, da je k tej skali privezati
 19 I   |           skali privezati dal čoln in da si je tam postavi leseno
 20 I   |        Milanovemu očetu, ki je trdil, da je tisto skalovje njegovo.
 21 I   |           državni gospodje razsodili, da tista Pečina ali tisti otok
 22 I   |              Kar pride sluga in pove, da hoče mladi baron s Struge
 23 I   |    dopovedovali. Govorilo se je tudi, da ima čudne demokratične nazore.
 24 I   |            Nekoliko časa molči, kakor da bi ne mogla nadaljevati. ~"
 25 I   |           Struge so zaprli in dejali, da ga je on pahnil v vodo.
 26 I   |            ter vestno poslušalo, kako da je oženjeni grof z Otoka
 27 I   |                Barona pa so obsodili, da mi je umoril moža, ker so
 28 I   |               ker so ga priče videle, da je pozno v noči hodil z
 29 I   |               njim. Ponosno je trdil, da je nedolžen, in s ponosom
 30 I   |              dolžniki in gospodarili, da je bilo groza. Sreča je,
 31 I   |              je bilo groza. Sreča je, da ima rodbina nekov denarni
 32 I   |             me sovraži! A tolažim se, da ga je že dohitela pravična
 33 II  |             dorasli nista vedeli, kaj da je žalost. In spominov preteklih,
 34 II  |                Kruh sta metali ribam, da so se s hruščem trgale zanj.
 35 II  |             pa se mu je videla, kakor da bi pogrešala strežaja, ki
 36 II  |               odločno star in umazan, da se je moralo to prvi hip
 37 II  |              oškropila z blatom, tako da sedaj nikakor nista bila
 38 II  |               strežaj. Vprašanju, kdo da je bil jezdec, odgovoril
 39 II  |             bil jezdec, odgovoril je, da je moral biti edinole baron
 40 II  |             urno in skrivno čez vodo, da naju nihče ne bode videl!" ~
 41 II  |             katerem je bilo povedano, da sta se šli sprehajat. Potem
 42 II  |               in se otročje radovali, da se jima je skrivnostni ta
 43 II  |            nobeni ni prišlo na misel, da bi se vrnili. ~"To bode
 44 II  |              Lucija. ~"Morda mislijo, da sva padli v vodo!" ~"To
 45 II  |            naju opazil!" ~"To pa vem, da se boji ženskih, ta divjak!
 46 II  |           prišli sta takoj do sklepa, da so taki sprehodi mnogo lepši
 47 II  |            pes. Ali bil je tako star, da še vstal ni, ko sta se mu
 48 II  |               zopet izginil. ~"Vidiš, da ni nikogar doma!" izpregovorila
 49 II  |             vse! Lahko bi se zgodilo, da pusti gospod baron prikrevsa
 50 II  |          vzidanim, katere so pravile, da so tu pokopani ti in ti
 51 II  |           polno butaro cvetja in rož, da je bila njena podoba še
 52 III |                   III~Kontesi, videč, da je samo ženska, pomirili
 53 III |          Tedaj pa sta kontesi videli, da je blazna. Plaho sta se
 54 III |            srcih čutili sta prvi kes, da sta se odločili na današnji
 55 III |              odkrušil velik kos, tako da ga na tem mestu ni bilo
 56 III |       splezala čez ozidje ter hotela, da morata spremljevalki za
 57 III |           doma ne bode, tedaj pridem! Da ne bode vedel! Tedaj pridem
 58 III |               na malo gomilo. ~"Tiho, da ga ne prebudimo! Tu spi!
 59 III |         dejali v zemljo, Ali veruješ, da se prebudi in da se povrne
 60 III |             veruješ, da se prebudi in da se povrne zopet k meni?
 61 III |       povedati, ker Konštantin pravi, da svet ne sme vedeti, da se
 62 III |                da svet ne sme vedeti, da se imava rada, moj Bog,
 63 III |           mrtvo zrlo čez tujki, kakor da bi ju tu ne bilo. ~"Hoteli
 64 III |              pogled na njo tako srpo, da je takoj plašno obrnila
 65 III |           prav odločno sta se kesali, da sta se namenili na čudni
 66 IV  |             sejana po božjem svetu! A da je v sebi občudoval velikega
 67 IV  |        občudoval velikega umetnika in da je s svojimi skicami preganjal
 68 IV  |               neslano. Pravilo se je, da se je bil čez zimo zagledal
 69 IV  |             prišel na Otok z namenom, da bi jo izvabil iz vdovskega
 70 IV  |              je njegovo prvo dejanje, da je skozi vežo prijezdaril
 71 IV  |          pokopali revno kmetico tako, da je z nogami sezala že na
 72 IV  |               je o tem tako razsrdil, da so jo morali prekopati in
 73 IV  |           otepel in razgnal vse, tako da se ga od tedaj ni lotil
 74 IV  |            Končno moramo še povedati, da je bil tu še baron Jurij
 75 IV  |        prijateljem pripovedoval, kako da je njegova "stara" srdito
 76 IV  |              grofinje milostivi ukaz, da naj napravi vsak dan program.
 77 IV  |             dnem vso svojo fantazijo, da bi iztaknil kaj novega.
 78 IV  |              vpreženi prozaični voli, da bi vlekli gospodo navpik
 79 IV  |             Struge. Lucija je trdila, da je čeden človek, ali ona
 80 IV  |               ona tega ni pripoznala. Da ni čeden človek, to je kontesa
 81 IV  |               in, ko je dekle dejalo, da bi mu utegnilo škoditi,
 82 IV  |              ne škoduje! ali odpusti, da se ne vedem kakor v salonu.
 83 IV  |              je tudi tako modro nebo, da bi človek vedno hotel zreti
 84 IV  |        bratranec, ali še nisi opazil, da me s takimi besedami dolgočasiš!" ~"
 85 IV  |          trave, "in ti mi ne veruješ, da mi prihaja vse to iz srca!" ~"
 86 IV  |      melanholičen! Ali dozdeva se mi, da si danes pripravljen k naskoku!
 87 IV  |               ti in tvoja gospa mama, da je škoda časa in da ne bodem
 88 IV  |             mama, da je škoda časa in da ne bodem nikdar hotela postati
 89 IV  |        nameraval. To sem ti povedala, da se ne bodeš trudil več in
 90 IV  |             se ne bodeš trudil več in da mi ne bodeš več kalil mirnih
 91 IV  |               toliko o sebi ne veste, da pri vseh svojih pretepih
 92 IV  |             ti si morda še tako dete, da se ti vsako noč sanja, da
 93 IV  |             da se ti vsako noč sanja, da si kraljična v pravljici
 94 IV  |              kraljična v pravljici in da te vsako noč prihaja reševat
 95 IV  |              z mirnim glasom: "No, pa da bodeš videla, sestrična
 96 IV  |           videla, sestrična Serafina, da imam tudi nekoliko energije,
 97 IV  |             kot se bo stvar izvršila, da bodem takoj sedaj poljubil
 98 IV  |              še bolj poetične podobe, da bodem poljubil tisto pomladansko
 99 IV  |        Kontesi je šinila kri v obraz, da ni vedela, kaj bi počela.
100 IV  |        učitelj?" odgovoril je mrzlo. "Da človek ve, kako se mu je
101 IV  |            ženski nasproti, ni treba, da je ravno učitelj! Kontesa,
102 IV  |            družba, morda dovoljujete, da vas spremim tja? Videti
103 IV  |               spremim tja? Videti je, da mladi ta gospod ni varen
104 IV  |               se seznanila, pa menim, da je čas, da se ločiva. Kontesa!" ~
105 IV  |       seznanila, pa menim, da je čas, da se ločiva. Kontesa!" ~Stopal
106 IV  |               Srdila pa se je vendar, da je ravno ta baron, ta tujec,
107 IV  |               skoraj očitajoče, kakor da bi bila ona kaj zakrivila!
108 IV  |           sedaj srdila se je še bolj, da jo je moral ravno ta človek
109 IV  |               jo po Egonu. Dejala je, da pride za njo, ter diplomatično
110 IV  |            polglasno. Imel je zavest, da je srdito razžaljen, tako
111 IV  |            razžaljen, tako razžaljen, da se mora preliti nekaj krvi. ~"
112 IV  |          preliti nekaj krvi. ~"Dobro, da pridete," rekel je jezno,
113 IV  |              barona. "Pričakoval sem, da se povrnete! Ker to veste
114 IV  |          povrnete! Ker to veste sami, da stvar tako končana ni! Razžalili
115 IV  |              odprta le ena pot. Upam, da veste, kaj hočem, gospod
116 IV  |             povedati vam moram, grof, da na moji strani ni nikakega
117 IV  |            strani ni nikakega vzroka, da bi vam storil to veselje!" ~
118 IV  |               vsi vaši predniki, tako da je sedaj že preplačano na
119 IV  |            kot zdravniku mi je znano, da se po plemenitaških žilah
120 IV  |         beračevih. Morda še slabejša! Da je bil moj oče baron, ni
121 IV  |            zavoljo tega nimam vzroka, da bi z vami šel na dvoboj!
122 IV  |                Sedaj so me poklicali, da mu jo uravnam. Mudi se mi
123 IV  |                Tako hitro je govoril, da mu ni mogel v besedo seči.
124 IV  |            tako čudno, tako silovito, da je Egonu pretreslo vse možgane.
125 V   |               in pušili drage cigare, da se je dima aromatični duh
126 V   |               ne neovržljive resnice, da si ti silno dolgočasen človek,
127 V   |              toliko vodenih dovtipov, da bi ta reka preplula otok
128 V   |               Moj Bog, ali ne čutite, da postaja to življenje dolgočasno,
129 V   |               ročno prihitel, ukazal, da naj prinese vina. Pričeli
130 V   |            trenutek moraš obžalovati, da nisi grel takrat starih
131 V   |        nepričakovano! Moj Bog, kaj pa da vem!" ~Zalil si je vina
132 V   |           tista žival, gospodje, nos, da je že na sto korakov čutila
133 V   |             je razlila divna rdečica, da vam je bila nebeško krasna
134 V   |             ki je že od nekdaj pazil, da si je ohranil zakonsko svojo
135 V   |               toliko vam pa že povem, da mi je tedaj poželenje preplulo
136 V   |               hitel za dovtipom, tako da je dekle, prišedše tedaj
137 V   |                in pravim vam resnico, da se je raztajal kakor otroče.
138 V   |            perilo pralo po časopisih, da je stvar se zvedela povsod.
139 V   |               si nalil kupo. ~"Škoda, da nisem poznal tega moža!"
140 V   |      potegnili! Bolje bi bilo revežu, da ni pil vina in da ni rad
141 V   |             revežu, da ni pil vina in da ni rad imel žensk! Na vsak
142 V   |               pa bi bil bolje storil, da tebe, baron Bontoux, ni
143 V   |               ni poznal nikdar!" ~"In da je bil tvoj sorodnik, preljubi
144 V   |           grof, je tudi obžaloval, in da te je tako poznal, kakor
145 V   |             so bili že toliko pijani, da niso čutili neprijetnega
146 V   |                vzdihnila je žareče. ~"Da, to je grof Milan, baronesa!"
147 V   |             hlastno. ~"Prišel! Menim, da nikdar, baronesa!" odgovoril
148 V   |                Brat Konštantin pravi, da pride gotovo!" ~"Vaš brat
149 V   |        koprnečo pred njim. ~"In kako, da ne pride?" vprašala je še
150 V   |            Oslabeli sta ji nogi, tako da se je zgrudila na kolena,
151 V   |             smejali in vsi so čutili, da je bila to neusmiljena in
152 VI  |             je to vse prišlo! Ti veš, da je grof Egon letal za mano.
153 VI  |              In časih se mi je zdelo, da bi ga lahko rada imela!
154 VI  |         matere! Čudno se mi je zdelo, da se je mama hipoma zopet
155 VI  |          Tedaj sem vedela takoj, čemu da mama za danes ni bila povabila
156 VI  |              si bolna! Dozdeva se mi, da si čudno razburjena?" ~"
157 VI  |            sem kvišku, "grof Egon!" ~"Da, grof Egon!" ~"Moj bratranec!" ~"
158 VI  |            Egon!" ~"Moj bratranec!" ~"Da, tvoj in njegov oče bila
159 VI  |               mama, saj vendar veš -- da tudi mene ljubi!" ~"Modra,
160 VI  |             ni mogoče, mama! Ker veš, da je potem postavljena med
161 VI  |               in kolikokrat se rotil, da me ljubi! A sedaj hoče vzeti
162 VII |              gradu, bila osorna, tako da je Janez Igla izgubil še
163 VII |               je prišel vaški župnik, da bi jo obiskal, velela mu
164 VII |         obiskal, velela mu je dejati, da je bolna in da ga sprejeti
165 VII |             je dejati, da je bolna in da ga sprejeti ne more. Jedla
166 VII |             je postrežnica tudi čula, da je v svoji sobi glasno jokala.
167 VII |              na čelu, je prerokovalo, da se tako življenje dolgo
168 VII |          dolgo ne bode dalo živeti in da bode konec -- bolezen. ~
169 VII |               močno: "Zdravnik! Kakor da bi se pri nas doktorji kar
170 VII |            jermena ter stopil v vežo, da je vse rožljalo, ko je korakal
171 VII |           njim je šinil sluga v sobo, da je povedal gospodični, da
172 VII |             da je povedal gospodični, da je zdravnik prišel. Slonela
173 VII |         nesrečno -- in tako nervozno, da ni mogla prenašati niti
174 VII |             so bile izpuščene do tal, da je bilo prav močno mračno
175 VII |            oko in prepričana je bila, da je na svetu ni nesrečnejše
176 VII |             in tako slabotna je bila, da ni niti pogleda obrnila
177 VII |             dvignila ročico nasproti, da bi počutil, kako ji bije
178 VII |            bolni, ker ste prepričani, da kontesa Otoška o tem času,
179 VII |             kvišku potegnila gardino, da se je svetloba razširila
180 VII |          zadostili za svetli parket! ~Da pa vas, milostiva, ne pustim
181 VII |     Gospodična je zrla za njim, kakor da bi sama ne vedela, kaj se
182 VII |             hipoma ter vrgla po sobi, da se je voda razlila in steklo
183 VIII|         dušnem stanju! Resnica pa je, da sem se že skoraj privadila
184 VIII|        pametnega ne! ~Ti veš, Lucija, da mi je pokojni moj oče, grof
185 VIII|            sem torej gospodu župniku, da bi ondi bral mašo v spomin
186 VIII|           Došlo mi je prijazno pismo, da se je maša že oznanila po
187 VIII|               že oznanila po vaseh in da se bode služila ta in ta
188 VIII|              ali pisati ti moram vse, da bodeš vedela ceniti plemenitega
189 VIII|            strahom in upi. Ali meniš, da me je pogledal! Kar zmenil
190 VIII|            groza, in hitela sem mimo, da bi ne zrla dalje prizora,
191 VIII|             častila neskončnega Boga, da mi je ohranil spomin njegov.
192 VIII|           Lucija! Kaj bi bilo z mano, da nimam teh spominov? Ves
193 VIII|           goro. Prosil je odpuščanja, da me ni mogel spremiti do
194 VIII|             časa v cerkvi ter čakala, da se je razkropila množica.
195 VIII|      razkropila množica. Bala sem se, da bi zopet ne zadela na kako
196 VIII|     zdravniškega barona! Ko sem čula, da je vse odšlo, stopila sem
197 VIII|           kakor cvet v pozni pomladi, da ga zaduše vročine poletne. ~
198 VIII|             Ta človek ni smel videti, da sem pretakala solze. ~Pri
199 VIII|         ničesar opraviti! Bati se je, da ne vstanejo mrliči in da
200 VIII|              da ne vstanejo mrliči in da vam ne groze s koščeno svojo
201 VIII|               je izginilo iz pogleda. Da, Lucija, oči njegove gledale
202 VIII|            časa, ker ti, Lucija, veš, da jaz tega človeka sovražim. ~"
203 VIII|            rahlo, "jaz bi vas prosil, da zapustite to mesto in da
204 VIII|              da zapustite to mesto in da greste od todi!" ~"Kako
205 VIII|            radi videli!" ~"Istina je, da bi mi bilo všeč!" ~"Všeč
206 VIII|                  Všeč vam bi bilo?" ~"Da, prav bi mi bilo!" ~Glas
207 VIII|           bilo! Vidite, meni je prav, da ostanem tu, in tako ostanem
208 VIII|          Jezno je odšel. ~Sedaj znam, da se srdi, če sem tu. Jaz
209 IX  |              megla zakrivala okolico, da se ni videlo deset korakov
210 IX  |             in potem povejte gospici, da sem prišel. Zakurite tudi!" ~
211 IX  |        raztogotila se je tako grozno, da je letala po sobi in da
212 IX  |               da je letala po sobi in da od srda ni vedela, kaj bi
213 IX  |            tlaku pred vežo ter čakal, da se mu soba zakuri. Ko se
214 IX  |         zakuri. Ko se mu je povedalo, da je soba pregreta, dejal
215 IX  |              dobrega vina, saj znate, da ne trpim slabe kaplje!" ~
216 IX  |       Serafina, sedaj mi pač dovoliš, da zapalim cigaro v tvoji navzočnosti!" ~
217 IX  |              iz oči. ~"Povej mi, čemu da si prišel!" ~Komaj je izpregovorila
218 IX  |             zakonsko dejanje je bilo, da sem ji prezentiral nekaj
219 IX  |             draga Serafina! Ti meniš, da mora k srečnemu zakonu pridejano
220 IX  |               recimo, šina na kolesu, da nekega lepega jutra odpade
221 IX  |         nekega lepega jutra odpade in da kolo več za porabo ni!" ~"
222 IX  |              to! Povej mi rajši, kako da si prišel danes tu sèm,
223 IX  |               si torej v svoj spomin, da k zakonu ljubezen potrebna
224 IX  |         ostane za vse življenje, tako da mu ni prebiti tiste neprijetne
225 IX  |   opravičevati! Jaz vsaj hvalim Boga, da se je stvar iztekla tako,
226 IX  |              teh meglah! Jaz bi umrl, da sem le en dan vkovan tu
227 IX  |              Sedaj je pa skrajni čas, da poveš, čemu si prišel! Ker
228 IX  |              jaz že komaj pričakujem, da zopet odrineš čez gore.
229 IX  |               morala hlapcem ukazati, da čez prag vržejo sveto osebo
230 IX  |              je iztaknila tvoja mama, da sva midva časih glave stikala,
231 IX  |            hudobni duh ji je povedal, da sem jaz, ko so me napadali
232 IX  |            tiste otročarije! Jeli ti, da se ne srdiš, draga Serafina?" ~
233 IX  |              se na železnico in glej, da mi prineseš tiste otročarije!
234 IX  |            sèm ter berači okrog mene, da bi dobil, s čimer bi zamašil
235 IX  |        kombinacije. Gotovo še ne veš, da je dobri naš Bontoux, Julij
236 IX  |               nesrečno padel na ledu, da je malo dni potem umrl.
237 IX  |               si je v glavico dejala, da ji moram tisto prinesti.
238 IX  |          streho in komaj pričakujeva, da se povrneš! Pridi in sprejele
239 IX  |            Hamlet očita svoji materi, da je stopila v zakonsko zvezo
240 IX  |             bodem nikdar umeti mogla, da je moji materi mogoče bilo
241 IX  |               sem ti morala povedati, da ne bodeš menil, da te po
242 IX  |          povedati, da ne bodeš menil, da te po zaslugi ocenjevati
243 IX  |             malo! Ker sva že pri tem, da se prijazno pogovarjava
244 IX  |              povedati, v pojasnjenje, da veš, kaj in kako. Sedaj
245 IX  |             polje obupane duše misel: da je lagal, da ji ni govoril
246 IX  |              duše misel: da je lagal, da ji ni govoril resnice, da
247 IX  |             da ji ni govoril resnice, da ji je lagal iz hudobije!
248 IX  |             megli je videla pri oknu, da so se vpregali na dvorišču
249 IX  |               snegu ter imela zavest, da ji mora baron Konštantin
250 IX  |             pa so se ji razdrle kite, da so se razpustili lasje ter
251 IX  |               srce. ~Povedati moramo, da baron Konštantin tedaj brez
252 IX  |             smrekami in ko je opazil, da ni nikjer živega duha, ustavil
253 X   |        izpregovorila mrzlo: "Piši ji, da naj še počaka mesec dni!" ~"
254 X   |               je tako zelo osupnjena, da ni mogla izpregovoriti besedice.
255 X   |           bolečin! Poglej, zdi se mi, da nismo živeli prav, in dobro
256 X   |             živeli prav, in dobro je, da se pokorimo. Nikari ne jokaj!
257 X   |               sta tiho in tako mirno, da je v bližnji grm usedla
258 X   |              plemenit! Pravili so mi, da je prve čase cele noči prebedel
259 X   |            Vsaj ženstvu se je videlo, da je hodil mož prav upalih
260 X   | aristokratični njeni duši. S sklepom, da stopi v samostan, slekla
261 X   |               pa je delila miloščino, da so klicali vse nebeške blagoslove
262 X   |            nebeške blagoslove na njo! Da se je pri takih razmerah
263 X   |               je vendar moral vedeti, da hoče otoška kontesa stopiti
264 X   |              Ker je živela v zavesti, da mora kot prihodnja samostanka
265 X   |             ker je imela tudi zavest, da dolguje hvaležnost njemu,
266 X   |            odločila se je lepega dne, da gre na Strugo, pomirit se
267 X   |            razpoke v zidu so pričale, da Struga ni prav varno bivališče
268 X   |               prav varno bivališče in da bode častitljivo to poslopje
269 X   |            ter povzdignil roko, kakor da hoče potegniti umazan klobuček
270 X   |                Ali takoj je pomislil, da je to samo ženska. Pustil
271 X   |           baronu. Sporazumela sta se, da je "on" baron in da je na
272 X   |               se, da je "on" baron in da je na vrtu. ~Mlademu možu
273 X   |             možganih in mislil si je, da bode gotovo prav, če jo
274 X   |     prepreženo. Pri mraku je opazila, da stoji v prostoru tudi postelja.
275 X   |               Prestrašila se je tako, da je takoj pohitela v sosedno
276 X   |          dolgčas. Skrbelo jo je tudi, da ga morda ne bode, da je
277 X   |            tudi, da ga morda ne bode, da je šel kam v goro in da
278 X   |               da je šel kam v goro in da ga bode zaman pričakovala.
279 X   |           svoje mreže. Mislila si je, da mu manjka ženske in da je
280 X   |                da mu manjka ženske in da je človek revež, ki mora
281 X   |             si je vedno mislila, komu da pač piše. Morda ženski,
282 X   |            kaj? Obstati si ni hotela, da ji je hudo dejala zavest,
283 X   |             ji je hudo dejala zavest, da je to pismo morda namenjeno --
284 X   |             mizi. Hotela je zapaziti, da je zapisano na listu --
285 X   |       zapisano na listu -- njeno ime! Da, tu se je jasno bralo: kontesa
286 X   |             Komaj se ji je dozdevalo, da je videla zapisano svoje
287 X   |             danes naj ti je povedano, da je usoda prihranila meni
288 X   |              hotela k meni na Strugo, da ji povem resnico. Med potom
289 X   |              je hudobni duh premotil, da sem jo poljubil na lice.
290 X   |                Napravljam si opomine, da sem vendar že v letih, v
291 X   |            postaja, manj ima zavesti, da je smešen v takem in takem
292 X   |              mi časih po duši zavest, da hoče morda usoda na ta način
293 X   |              vsem tem pa je najhujše, da me kontesa Serafina sovraži
294 X   |           kontesa Serafina sovraži in da čisto nič ne ve, kake plamene
295 X   |              bilo tako nepričakovano, da je morala -- od sreče jokati.
296 X   |              solzah. Dobro je čutila, da je vstopil. Ali glavice
297 X   |               je toliko diplomatičen, da je v hipu razvidel razmere.
298 X   |             ter se še celo predrznil, da ji je privzdignil glavico.
299 X   |             govorila? Nam se dozdeva, da ni bilo potrebno. ~Kdor
300 X   |             prihodnost. In mi želimo, da bi jima vir zakonske te
301 X   |          sreče tekel še dolgo časa in da bi ne usahnil tako kmalu,