Part

  1 Inc |                            Nekje na Slovenskem se vije precej
  2 Inc |        Le redkokje zagledaš ribo na vršini, samo, otožno, kot
  3 Inc |     prijetnejša. Črni gozdovi se na obeh bregovih do visokih
  4 Inc |          harmonične lise. ~Ravno na istem mestu, kjer se reka
  5 Inc |     zleze poslopje vsak trenutek na kup. Na štirih oglih širokega
  6 Inc |   poslopje vsak trenutek na kup. Na štirih oglih širokega grada
  7 Inc |       grada tiče tanki stolpiči, na katerih so strešice sumljivo
  8 Inc |         in jih sedaj glava boli! Na dvorišču stoji kapelica,
  9 Inc |    istina, da se je še stanovalo na Strugi. Ti pa, ki so prebivali
 10 Inc |         brezami in trepetlikami. Na tem otoku se dviguje ponosno
 11 Inc |     vitezov ali pa da se prikaže na balkon v tesno obleko zavita
 12 Inc |          kletvinami tolste konje na vodo pripode, raztopi se
 13 Inc |         se ti vidi, če si prišel na Otok mimo dolgočasne, podrte
 14 I   |        Samo tebi ne odpuščam! In na robu groba imam edino to
 15 I   |         je trgala list za listom na leskovem grmu, ki je rastel
 16 I   |          ki je rastel tik klopi, na kateri sta sedeli. Ona pa
 17 I   |          smrt! Ali Bog moj mi je na pričo, da mi to sovraštvo
 18 I   |     dobil v svojo last. Potem je na njih postavil lesen stolp,
 19 I   |       njih postavil lesen stolp, na katerem je vihrala velikanska
 20 I   |         nesla svoje sovraštvo!" ~Na roko si nasloni težko glavo. ~"
 21 I   |      grof Milan je potem pozabil na tisto sovraštvo ter stopil
 22 I   |          me pustil z otrokom. Tu na Otoku pa je lazil ves ljubi
 23 I   |         vznemirjen in razburjen. Na vsako vprašanje je ostro
 24 I   |       bil ravno dokončal študije na univerzi ter postal zdravilstva
 25 I   |          njegovo truplo tam doli na prod. In kakor mi je sedaj
 26 I   |          doživeli, vse je moralo na jasni dan! In pa šele tista
 27 I   |          Oskrbnik Igla pa je bil na vse jutro pijan in zamešal
 28 II  |       vrsto let v deželi, skoraj na meji ležeči. Eliza pa je
 29 II  |        ter s svojo hčerjo prišla na Otok. Na deželi, v prijetni
 30 II  |     svojo hčerjo prišla na Otok. Na deželi, v prijetni naravi
 31 II  |         pa ju je premotil nekdo, na kojega nista čisto nič mislili.
 32 II  |       namreč ravno tedaj človek, na konju sedeč. Počasi je prijezdaril
 33 II  |           Urno sta se napravili, na mizi pa pustili list, v
 34 II  |        skrivni stezi in čez most na óno stran v smrekov gozd.
 35 II  |          gozd. Tam sta se usedli na mah in se otročje radovali,
 36 II  |         in tu in tam je kaj tudi na trnju ostalo. Ali vedno
 37 II  |      smejali in nobeni ni prišlo na misel, da bi se vrnili. ~"
 38 II  |        kako je bil umazan?" ~"In na kakem konju je sedel!" ~"
 39 II  |          Bog ve, kako gnezdo ima na tej svoji Strugi!" ~"No,
 40 II  |          Ko sta stopili iz gozda na ravan, ležala je Struga
 41 II  |   opaziti v zapuščenem poslopju. Na širokem dvorišču je stalo
 42 II  |           Tam pri hlevu je ležal na verigi priklenjen pes. Ali
 43 II  |          se kokodakáje razpršilo na vse strani. ~Človeka ni
 44 II  |          obisku. Končno je nekje na koridoru se prikazal mlad
 45 II  |         širok stolp, katerega so na vrhu z majhnim dimnikom
 46 II  |          Lesena streha je kapala na vseh mestih od ostrešja,
 47 II  |          Vrata kapelična so bila na stežaj odprta. Gospici sta
 48 II  |       bil je v razpadu, svetniki na njem pa polomljeni vsi.
 49 II  |        pustili gospoda Eberharda na plošči. ~Na pragu pri vhodu
 50 II  |    gospoda Eberharda na plošči. ~Na pragu pri vhodu je stala
 51 II  |         oko je z dopadenjem zrlo na tujki, ki sta tako nepričakovano
 52 III |           Stopile so iz svetišča na dvorišče. ~"Tiho sta prišli
 53 III |         hitela! Sedaj pa pojdimo na vrt! Časih me boli glava,
 54 III |          kes, da sta se odločili na današnji pot. -- ~Obhodile
 55 III |   odkrušil velik kos, tako da ga na tem mestu ni bilo težavno
 56 III |          kontesi. Takoj za vrtom na pogorskem pobočju je tičala
 57 III |            In kje si ti doma?" ~"Na Otoku!" ~"In ti?" ~"Tudi
 58 III |         Otoku!" ~"In ti?" ~"Tudi na Otoku!" ~"Ali imate lep
 59 III |         Zora pa je položila prst na ustni ter izsula iz svojega
 60 III |          svojega naróčaja cvetje na malo gomilo. ~"Tiho, da
 61 III |       Potem so se zopet povrnile na vrt. Zora je zamišljena
 62 III |     boječe, ko so stopile z vrta na dvorišče. ~Ona pa je tožno
 63 III |         črta se mu ni premaknila na zarjavelem obrazu. Oko njegovo
 64 III |        prozaično vse, in poezija na Strugi ne poganja svojih
 65 III |         razvneti. Uprl je pogled na njo tako srpo, da je takoj
 66 III |       kesali, da sta se namenili na čudni današnji obisk. ~
 67 IV  |        Približevala se je jesen. Na Otok je prišlo nekaj znanih
 68 IV  |      dolga prikazen, postavljena na tanke dolge noge. Če se
 69 IV  |       tanke dolge noge. Če se je na obrežju otoškem sprehajal,
 70 IV  |  grofinjo. A sedaj je bil prišel na Otok z namenom, da bi jo
 71 IV  |          takoj za grofom oglasil na Otoku. Ta baron je bil,
 72 IV  |         blazen. Ko je bil prišel na Otok, bilo je njegovo prvo
 73 IV  |        je skozi vežo prijezdaril na suhorebrnem konju v družinsko
 74 IV  |     plemenitaške rodovine. Nekje na Slovenskem je imel majhno,
 75 IV  |      majhno, zadolženo posestvo, na pokopališču pa kos zemlje,
 76 IV  |       pokopališču pa kos zemlje, na kateri so se pokopavali
 77 IV  |         da je z nogami sezala že na aristokratično pokopališče.
 78 IV  |          ter postavil svoj šotor na Otoku. Nosil je vedno rokavice
 79 IV  |          pri starem svojem imenu na lepo kariero. Z mrtvaškobledim
 80 IV  |     trnkom ali pa zahajali s psi na lov. ~Grof Egon je dobil
 81 IV  |      iztaknil kaj novega. Ponoči na vodi so zažigali bengalični
 82 IV  |        rakete, podnevi streljali na tarčo in počenjali so Bog
 83 IV  |         grof Egon velikanski lov na planinah in rebrih, razprostirajočih
 84 IV  |  razprostirajočih se nad Otokom. Na vse jutro so se zbrali hlapci
 85 IV  |        jutro so se zbrali hlapci na dvorišču ter krotili cele
 86 IV  |    urejeno. Ženstvo se je usedlo na vozove, v katere so bili
 87 IV  |        razgrajanje v gori, ki je na vse jutro budilo nedolžno
 88 IV  |        majhno pogorsko senožetjo na razpotju, od koder se je
 89 IV  |         se je videlo v dol ravno na Strugo in zapuščeni njen
 90 IV  |         drevo, sama pa se usedla na mah ter se veselila jutranjega
 91 IV  |          bode! Vse se je obrnilo na drugo stran! Ti prekleti
 92 IV  |         motim se, če tvoj prihod na Otok devljem v zvezo z onim
 93 IV  |     poljubil tisto jutranjo zoro na tvojem licu, ali če hočeš
 94 IV  |          katero se je razcvetelo na tvojem obrazku!" ~"Egon!"
 95 IV  |         kar mu nekdo položi roko na ramo. Plašno je odskočil
 96 IV  |         vam daje pravico z menoj na tak način govoriti! Jaz
 97 IV  |         pa sedaj je odtrgal list na grmovju pri poti ter ga
 98 IV  |     končana ni! Razžalili ste me na moji časti, in sedaj je
 99 IV  |     povedati vam moram, grof, da na moji strani ni nikakega
100 IV  |          veselje!" ~Usedel se je na hrastov obrobek tik steze
101 IV  |        da je sedaj že preplačano na stotero načinov. Vidite,
102 IV  |         stotero načinov. Vidite, na plemenitaštvo jaz ne dam
103 IV  |         vzroka, da bi z vami šel na dvoboj! Kot zdravnik tudi
104 IV  |     kakor se poljubuje pastirica na paši! A sedaj pravite: moja
105 IV  |       Ako je vaša čast privezana na tako malenkost, potem je
106 IV  | malenkost, potem je kakor kaplja na listu in vsaka sapica jo
107 V   |       baronom Nebelbergom šlo je na obisk v Strmolski grad k
108 V   |       takrat starih svojih kosti na tem Otoku!" ~"Nisva se rada
109 V   |          gospodje, nos, da je že na sto korakov čutila perutnino!
110 V   |        Kakor srna je plašno zrla na naju. Čez nežni obrazek
111 V   |       otoškega in sebe ne vem že na kako ime. V trenutku smo
112 V   |    tistega dne pa je sam zahajal na kljunače in mene puščal
113 V   |  življenja pretresla, omahnil je na stol ter zaječal: 'Prijatelj,
114 V   |       bilo, če bi ne zorelo vino na svetu!" pristavil je melanholično
115 V   |         je umoril, bil sem ravno na univerzi," odgovoril je
116 V   |       človek, če je tako vplival na ženstvo!" ~"Čakajte!" in
117 V   |         in da ni rad imel žensk! Na vsak način pa bi bil bolje
118 V   |       sèm, postavil se je nehote na tanki svoji nogi ter izpustil
119 V   |         modrim trakom prevezane. Na bledem obrazu pa ji je čepel
120 V   | Pristopila je h grofu. Tik njega na mizi je ležala podoba grofa
121 V   |           tako da se je zgrudila na kolena, Ali takoj je z divjim
122 V   |          čul. Končno sta stopila na teraso, na severni strani
123 V   |    Končno sta stopila na teraso, na severni strani otoka, od
124 V   |       pri zvezdi se je utrinjala na jasnem oboku. ~Z radostjo
125 V   |     svojo pestjo v veselo družbo na Otoku. Kakor listje v pišu
126 V   |       zapuščen, prazen in miren. Na vse strani so se razšli.
127 VI  |  SERAFINA SVOJI SESTRIČNI LUCIJI~Na Otoku sem! In sedaj v tej
128 VI  |          k meni ter me poljubila na čelo. Kmalu sem zvedela,
129 VI  |        po slaščicah, ki so stale na mizi. ~"To ni mogoče, mama!
130 VI  |    očetne hiše. In sedaj sem tu, na Otoku, ki mi je kot dediščina
131 VI  |        mati! Tak je ta spol! ~Tu na Otoku bodem živela kakor
132 VII |        bila nepričakovana prišla na Otok. ~Nekega belega jutra
133 VII |       dobrovoljnim smehljajem že na deset korakov odkrije. Blizu
134 VII |   prišedši pa postavi svoj košek na tla ter izvleče iz umazane
135 VII |    Gospoda mu je prišla čez zimo na vrat, in ž njo je vzel vrag
136 VII |           Vse, z oskrbnikom Iglo na čelu, je prerokovalo, da
137 VII |          sedaj in po takem potu! Na Strugo po barona naj skoči
138 VII |        bil se je postaral. Lasje na glavi bili so na mestih
139 VII |           Lasje na glavi bili so na mestih skoro sumnjivo beli;
140 VII |         smo dejali, gospod baron na Strugi ve gotovo toliko
141 VII |        prepričana je bila, da je na svetu ni nesrečnejše stvari,
142 VII |          pred njega, vrgla robec na mizo, kri pa ji je napolnila
143 VII |       kontesa Otoška o tem času, na tem kraju, pozabljena od
144 VII |      imate ga tu!" ~Vzel je kupo na mizi ter jo nalil z vodo. ~"
145 VII |        kupo!" ~Postavil je kupo, na mizo, potem pa se priklonil
146 VII |     Krčevito je posegla po robcu na mizi ter ga trla med prsti.
147 VII |        je voda razlila in steklo na sto koscev razletelo. ~
148 VIII|        sveta, navezana sem čisto na svojo osebnost. In to mi
149 VIII|         je nekdaj tu živel in tu na Otoku umrl! Lucija, sedaj
150 VIII|        gotovo še cerkve, sloneče na rebri nad Strugo. Pisala
151 VIII|        bila je že zbrana množica na pokopališču. Tik cerkvenega
152 VIII|    svojem opravilu. Stari gospod na moji strani je govoril nekaj
153 VIII|     plemenit človek! Ni sence ni na njegovem imenu! In molila
154 VIII|        se, da bi zopet ne zadela na kako bolnico zunaj cerkve
155 VIII|          bolnico zunaj cerkve in na njenega zdravniškega barona!
156 VIII|        je vse odšlo, stopila sem na plan. Cerkovnik, ki je že
157 VIII|          preobdali so me spomini na tisti dan z vso silo in
158 VIII|         Sedaj pa sem stala zopet na prostoru, katerega je ona
159 VIII|          v zidu svetlo ploščo in na njej z zlatimi črkami: Zora! ~
160 VIII|     gleda morda pogubljeni angel na dušo, odvzeto oblasti njegovi! ~
161 VIII|         Obrisal si je z roko pot na čelu, zrl nekaj časa v daljo;
162 VIII|        misliti, še misliti nečem na vas! Morda bodete zvedeli
163 IX  |     nekaj tednov. Potem pa se je na Otoku oglasil gost, ki ga
164 IX  |         nič motilo. Usedel se je na stol ter hladnokrvno dejal: "
165 IX  |          se obrabi, recimo, šina na kolesu, da nekega lepega
166 IX  |          belega jutra se prebudi na trdem tlaku -- usoda mu
167 IX  |         v slučajih, ko moramo mi na široko usta odpirati! Ha,
168 IX  |        in dejala ti je: usedi se na železnico in glej, da mi
169 IX  |      zadnjič tako nesrečno padel na ledu, da je malo dni potem
170 IX  |   prevezanih pisem ter jih vrgla na mizo. ~"Tu je tisto! Čisto
171 IX  |          Čisto sem bila pozabila na to! Vzemi!" Hladno je pristopil
172 IX  |    morilcem svojega prvega moža! Na steni visita podobi umorjenega
173 IX  |         grofa Milana, in to tebi na ljubo, ki si vendar tak
174 IX  |     svojih stvareh ter pokladava na tehtnico duševno vrednost
175 IX  |        Nekdaj smo sedeli tu doli na vrtu in vino je bilo razrešilo
176 IX  |  izvlekli smo ga iz nje tam doli na produ pod Otokom! Nimam
177 IX  |       resnica, ali če me položiš na tehtnico s svojim očetom,
178 IX  |       žvižgaje je odšel iz sobe. Na obrazu pa se mu je kazala
179 IX  |      govorom bila se je zgrudila na stol. Sedaj pa je zrla za
180 IX  |          oknu, da so se vpregali na dvorišču konji v grofove
181 IX  |         je odhitela po stopnicah na vrt. Razoglava je stopila
182 IX  |        vrt. Razoglava je stopila na mraz, gazila po debelem
183 IX  |           Pot ji je lil po licu, na glavi pa so se ji razdrle
184 IX  |        lasje ter ji mokri padali na ramo. Obleko si je oškropila
185 IX  |       Počasi je stopalo živinče, na katerem je sedel, in s težavo
186 IX  |      naročaj. Usedel se je ž njo na mirnega, starega svojega
187 IX  |      svojega konja, ki je, čuteč na svojem hrbtišču dvojno breme,
188 IX  |       bledi njen obraz je slonel na prsih njegovih, in časih
189 IX  |         divjem skoku prijezdaril na otoško dvorišče ter oddal
190 IX  |       Boga in vse svetnike božje na pomoč. -- ~
191 X   |              X~Minila je zima in na vseh mestih hiteli so spomladanski
192 X   |           Sonce je rahlo sijalo. Na vrtu na znani terasi je
193 X   |         je rahlo sijalo. Na vrtu na znani terasi je sedela,
194 X   |            Zaspano tožno je zrla na mimo hiteče valove in kakor
195 X   |         z ročico pogladila čelo. Na licu pa se ji je prikazala
196 X   |    Serafina ni odgovorila takoj. Na licu izginila ji je rdeča
197 X   |          se niso samo rdeče lise na licih, temveč oblila ji
198 X   |   klicali vse nebeške blagoslove na njo! Da se je pri takih
199 X   |         se je lepega dne, da gre na Strugo, pomirit se z baronom
200 X   |        baronom Konštantinom. ~Že na poti so se ji borili po
201 X   |   naposled se je zopet ojačila. ~Na dvorišču je bilo še vse
202 X   |       poslopje kmalu se razlezlo na vse štiri strani. ~Nekje
203 X   |         vse štiri strani. ~Nekje na koridoru prišel ji je nasproti
204 X   |        Pustil je torej pokrivalo na glavi ter čakal, kaj bode
205 X   |         plevejo v logu; on pa je na vrtu." ~Kontesa je povprašala
206 X   |        da je "on" baron in da je na vrtu. ~Mlademu možu se je
207 X   |           nekoliko stolov, miza, na njej pisalno orodje; nekaj
208 X   |          steklenic. Usedla se je na stol pri mizi. Zeblo jo
209 X   |      stanovati v takem prostoru. Na steni nikjer podobe! Še
210 X   |        je zapazila pričeto pismo na mizi. Takoj se je obrnila,
211 X   |         zapaziti, da je zapisano na listu -- njeno ime! Da,
212 X   |         V mrazu je hotela k meni na Strugo, da ji povem resnico.
213 X   |          navada; omedlela je, in na svojem konju sem jo prinesel
214 X   |     svojem konju sem jo prinesel na Otok. Med potom pa me je
215 X   |     premotil, da sem jo poljubil na lice. Od tedaj pa me hoče
216 X   |    stojim in štejem si sive lase na glavi. Napravljam si opomine,
217 X   |      zavest, da hoče morda usoda na ta način zopet združiti,
218 X   |       jokati. Nagnila je glavico na mizo, na list, kateri ji
219 X   |      Nagnila je glavico na mizo, na list, kateri ji je bil povedal
220 X   |         je pol ure pozneje videl na poti proti Otoku, roko v
221 X   |       Struga je sedaj razvalina. Na Otoku pa je vse polno življenja,
222 X   | pozabljena in vsi upi se opirajo na prihodnost. In mi želimo,