Part

  1 Inc |          Če pa se iz dalje ozreš po tej vodi, zdi se ti, da
  2 Inc |        pokazati, da tudi njej ni po volji mokro stanišče v temnih
  3 Inc |     baroni s Struge, kakor so se po tem svojem, tik reke stoječem
  4 Inc |         selišča. Za poslopjem se po hribu navpik razteza vrt,
  5 Inc |          Ali sedaj poganja trava po peščenih stezah, in namesto
  6 Inc |        in cvetja se šopiri trnje po gredicah. Kavke in sokoli,
  7 Inc |       privezanih pod vrbovjem in po vodni vršini se gonijo gosi,
  8 I   |        pa je lazil ves ljubi dan po smrekovih gozdovih in pri
  9 I   |    plemenite krvi, ki se je tudi po njenih žilah pretakala,
 10 I   |         s silo vlekel iz sobe in po stopnicah navzdol. Nekov
 11 I   |          je tista grozna pravda. Po časopisih so vlačili naše
 12 I   |    ponosom se je podal v ječo!" ~Po kratkem premolku nadaljuje: "
 13 I   |       živi sedaj sam za sé, lazi po gozdovih in smradljivih
 14 II  |  graščino. Ponoči je deževalo in po drevesih so se še vedno
 15 II  |         lesketale debele kaplje. Po grajskem vrtu sta se zopet
 16 II  |     morila jo je še vedno bolest po mrtvem možu. Bil je v visoki
 17 II  |         sta torej grofici hodili po vrtu ter si tožili svoje
 18 II  |     krogu ter sukala velike pene po svoji vršini. Kruh sta metali
 19 II  |        bič ter udaril z vso silo po konju. Živinče, nepričakovano
 20 II  |       Potem sta tihotapno šinili po stopnicah, čez vrt po skrivni
 21 II  |     šinili po stopnicah, čez vrt po skrivni stezi in čez most
 22 II  |       izlet tako lepo posrečil. ~Po slabi poti sta odšli proti
 23 II  |         dalje, morali sta laziti po gošči. Umazali sta si dolgo
 24 II  |        mahovjem. Žolne so tolkle po njih in kolibarji oglaševali
 25 II  |          kolibarji oglaševali se po vejah. Dekletoma pa se je
 26 II  |        Nekoliko piščet je greblo po dvorišču, potem pa se kokodakáje
 27 II  |          ni bilo videti nikjer! ~Po strehah so kričali vrabiči,
 28 II  |        oni sami bili vznemirjeni po nenavadnem obisku. Končno
 29 III |        mi razsajala huda nevihta po njej! Ali kako ti je že
 30 III |      bode vedel! Tedaj pridem in po vašem vrtu bodemo hodile!" ~
 31 III |     strohneli in kosci so ležali po gomilah. V kotu za cerkvijo
 32 III |      odpeljal. ~Baron se je ozrl po dvorišču. Zapazivši tujki,
 33 III |         sta prišli in z mano sta po vrtu hodili!" ~Nobena črta
 34 III |   Kontesi pa sta plašno odhiteli po slabem potu. Ali prav odločno
 35 IV  |       strast, ki ni redko sejana po božjem svetu! A da je v
 36 IV  |         teže prenašalo. Lazil je po gozdovih z barvami in mazilci
 37 IV  |          sta s sabljami rožljala po pesku ter mladim dekletom
 38 IV  |       priložnosti takoj pograbil po orožju. Čez desno lice se
 39 IV  |          katera je tedaj hrumela po Otoku. Moralična njena notranja
 40 IV  |     vozarili se, veslali s čolni po reki, ribarili s trnkom
 41 IV  |         trope psov, lajajočih in po divjačini hrepenečih. Vse
 42 IV  |         bi vlekli gospodo navpik po slabih hribovskih kolovozih.
 43 IV  |      razkropila se je vsa družba po prostorih. Potem pa so se
 44 IV  |       hujši! -- ~Tedaj je prišel po poti grof Egon. Orožje je
 45 IV  |         midva jasnost med seboj! Po naključbi sem dobila v roke
 46 IV  |         Tvoje srce torej hrepeni po energiji, in ti si morda
 47 IV  |      dekleta ter se jezno obrnil po človeku, ki ga je iztaknil
 48 IV  |     ločiva. Kontesa!" ~Stopal je po poti navzdol. Rdeča kakor
 49 IV  |     govoril in nikdar se ni ozrl po njej. Sedaj pa sedaj je
 50 IV  |  plemenitaške hiše, a sedaj lazi po umazanih kočah ter streže
 51 IV  |       družbi. Povpraševali so jo po Egonu. Dejala je, da pride
 52 IV  |    njegovi energiji. Ta je hodil po stezi sem in tja, pestil
 53 IV  |     zdravniku mi je znano, da se po plemenitaških žilah pretaka
 54 IV  |     pretaka ravno ista kri kakor po žilah beračevih. Morda še
 55 V   |     Friedrich Rückert ~Drugi dan po lovu, popoldne, sedeli so
 56 V   |         aromatični duh razširjal po senci. ~"Prijatelji," izpregovoril
 57 V   |    čutite?" ~Zaspano je pogledal po vrsti vse. ~"Ali v istini
 58 V   |        ne čutite?" ~Zviral se je po stolu, puhnil dim skozi
 59 V   |        pozvonil ter slugi, ki je po peščeni stezi ročno prihitel,
 60 V   |          splazila sva se tam gor po zavitih stopnicah v stolp
 61 V   |         streljati ter lazila tam po olšju proti Strugi. Po gozdni
 62 V   |       tam po olšju proti Strugi. Po gozdni stezi pa je nama
 63 V   |          potem! Vse je trepetalo po njem! A bil je kavalir,
 64 V   |        njegovi. Lazila sva potem po gozdu okrog. Kljunači so
 65 V   |         v sobo ter hodil nemirno po njej. Potem pa ga je zavest
 66 V   |       umazano tisto perilo pralo po časopisih, da je stvar se
 67 V   |     pijmo!" ~Baron Bontoux se je po teh besedah zopet mirno
 68 V   |        molčal, risal s peto črte po pesku, sesvaljkal si cigareto
 69 V   |          s svojim obrazom obrnil po vrtni stezi, ki je vodila
 70 V   |           Vsa družba se je ozrla po stezi. Ondi je počasi kakor
 71 V   |          S tresočo roko je segla po podobi. Bliže jo je prinesla
 72 V   |          glasno govoreč odhitela po stezi. ~"No, to bode danes
 73 V   | sprehajala se je grajska gospoda po vrtu pozno v noč. Slavci
 74 V   |      pozno v noč. Slavci so peli po grmovju in mrčes se oglašal
 75 V   |         sprijaznjena, hodila sta po samotnih stezah, in pravil
 76 V   |        koder se je krasno videlo po vodi. Luna je bila ravnokar
 77 V   |      oboku. ~Z radostjo sta zrla po vodi, ki se je kakor kača
 78 V   |    vzkliknila in s strahom segla po roki svojega spremljevalca.
 79 V   |         pa je hotela zastati kri po žilah. ~Ravno pod teraso
 80 VI  |    snegom. Kavke in vrane letajo po vrtu ter lačno kričijo.
 81 VI  |         zrem v dolgočasni dan in po moji duši se podé temne
 82 VI  |       kakor zunaj sneženi oblaki po sivem nebu. Sama sem, sama,
 83 VI  |        zaspano je posegla z roko po slaščicah, ki so stale na
 84 VI  |        je kot dediščina pripadel po očetu, grofu Milanu. V srcu
 85 VII |         vselej! Kar jo prikrevsa po cesti vaški pot Tone Tičar
 86 VII |     drobno pisemce, katero pa je po njegovem mnenju po vseh
 87 VII |         pa je po njegovem mnenju po vseh nebeških dišavah dišalo. ~
 88 VII |          bode kdo letel sedaj in po takem potu! Na Strugo po
 89 VII |         po takem potu! Na Strugo po barona naj skoči eden! Bode
 90 VII |         je kdo padel v pijanosti po stopnicah. Kdo je bolan?" ~"
 91 VII |          rožljalo, ko je korakal po tlaku. ~Pred njim je šinil
 92 VII |   obrnila proti njemu, ki je bil po mehkem tepihu pristopil.
 93 VII |         se je svetloba razširila po sobi. Kdo je bil ta človek,
 94 VII |        praviti njej take stvari. Po vsem malem telesu se ji
 95 VII |    odjezdil. Krčevito je posegla po robcu na mizi ter ga trla
 96 VII | pograbila jo je hipoma ter vrgla po sobi, da se je voda razlila
 97 VIII|    gospodiči, z dolgimi nožicami po parketu drsajoči, s katerimi
 98 VIII|        da se je maša že oznanila po vaseh in da se bode služila
 99 VIII|      njegova podoba pred duhom! ~Po maši je moral župnik s svetim
100 VIII|       blizu Otoka, ko se je ozrl po meni ter pričel zopet govoriti. ~"
101 VIII|           Takoj se je raztogotil po svoji navadi. ~"Vi ostanete
102 IX  |    Mrzlega jutra, ko je bil mraz po oknih narisal najlepše rože
103 IX  |        tako grozno, da je letala po sobi in da od srda ni vedela,
104 IX  |      časom pa je hodil grof Egon po tlaku pred vežo ter čakal,
105 IX  |         da ne bodeš menil, da te po zaslugi ocenjevati ne znam.
106 IX  |      pravi tvoj oče, zasledovala po otoških in struških gozdovih
107 IX  |         Kakor blazna je odhitela po stopnicah na vrt. Razoglava
108 IX  |          stopila na mraz, gazila po debelem snegu ter imela
109 IX  |        je zibal sneženo vejevje. Po slabem gozdnem potu se je
110 IX  |      svojo nožico. Pot ji je lil po licu, na glavi pa so se
111 IX  |        je skoraj hotel razsrditi po svoji navadi. ~"In v takem
112 IX  |        ostroge neusmiljeno orale po njegovih rebrih. -- ~Kakor
113 X   |        Dan za dnem ozirala se je po stezah, ali ne prihaja baron
114 X   |     pregrešnemu svetu. Saj se je po vsej srenji govorilo o njeni
115 X   |          na poti so se ji borili po duši čudni občutki. Stopivšo
116 X   |      Nekoliko kuretine je greblo po gnojnih kupih ter se razpršilo
117 X   |        obraza. Boječe je stopala po stopnicah navzgor. Velikanske
118 X   |            Kontesa je povprašala po baronu. Sporazumela sta
119 X   |   Mlademu možu se je razbistrilo po možganih in mislil si je,
120 X   |          zaman pričakovala. Tudi po stropu so se videle razpoke,
121 X   |         so se videle razpoke, in po kotih predli so pajki svoje
122 X   |         je pričela šteti razpoke po stropu, pajčevine po kotih,
123 X   |     razpoke po stropu, pajčevine po kotih, ter zopet jemala
124 X   |          njo. ~"Dragi prijatelj! Po dolgem molku zopet nekaj
125 X   |        takem položaju. Kakor dež po razsušenem polju razlije
126 X   |        polju razlije se mi časih po duši zavest, da hoče morda