Part

 1 Inc |        dvorišču stoji kapelica, z visoko, kupoli podobno streho. ~
 2 I   |        daleč, sedaj me zopet ti z nerazvezljivimi verigami
 3 I   |       vse to mirno prebrala, in z glasom, kakor da bi brala
 4 I   |         otoka valovi bledega in z zeleno travo obvitega pripluli
 5 I   |         kako je prišel v dotiko z ono rodbino?" ~Grofinja
 6 I   |        vedno v silnem sovraštvu z onimi s Struge, če se ne
 7 I   |    streljanje do nas razlegalo. Z baronom s Struge se nikdar
 8 I   |      odšel je sam ter me pustil z otrokom. Tu na Otoku pa
 9 I   |       hoče mladi baron s Struge z gospodom govoriti. In v
10 I   |        kako da je oženjeni grof z Otoka snubil baroneso s
11 I   |        da je pozno v noči hodil z grofom ob bregu ter kričal
12 I   |            Vstali sta ter odšli z vrta. Pri klopi v leskov
13 II  |        ležeči. Eliza pa je bila z radostjo sprejela povabilo
14 II  |        v mokrem gozdu oškropila z blatom, tako da sedaj nikakor
15 II  |    takoj dvignil bič ter udaril z vso silo po konju. Živinče,
16 II  |      stolp, katerega so na vrhu z majhnim dimnikom pokrili.
17 II  |         smejala in njeno oko je z dopadenjem zrlo na tujki,
18 III |    Lucija boječe, ko so stopile z vrta na dvorišče. ~Ona pa
19 III |     Lucija! Danes sta prišli in z mano sta po vrtu hodili!" ~
20 III |    Romantike pa," pristavila je z ostrim poudarkom, "tu nisva
21 III | raztrganih vrat ter se poslovil z lahnim poklonom. ~Kontesi
22 IV  | prenašalo. Lazil je po gozdovih z barvami in mazilci v predalu,
23 IV  |     sedaj je bil prišel na Otok z namenom, da bi jo izvabil
24 IV  |       revno kmetico tako, da je z nogami sezala že na aristokratično
25 IV  |   svojem imenu na lepo kariero. Z mrtvaškobledim svojim obrazom,
26 IV  |        ta je bil nekaj v sorodu z grajsko gospo. V svoji mladosti
27 IV  |      svoje žene, dokler ga niso z mesečno plačo odpravili.
28 IV  |        Serafina!" ~Ulegel se je z glavo v rosno travo in,
29 IV  |         na Otok devljem v zvezo z onim pismom. No, pa vedita
30 IV  |      več kalil mirnih trenutkov z nepotrebno svojo poezijo!" ~
31 IV  |         valovi jeze in dejal je z mirnim glasom: "No, pa da
32 IV  |    Gospod, kdo vam daje pravico z menoj na tak način govoriti!
33 IV  |    nazaj! Tu gori je padel kmet z drevesa ter si zlomil roko!
34 IV  |        tega nimam vzroka, da bi z vami šel na dvoboj! Kot
35 IV  |       gori je padel umazan kmet z drevesa in si zlomil roko.
36 IV  |      uravnam. Mudi se mi torej! Z Bogom!" ~Vstal je ter urno
37 V   |      košatim kostanjem. Ženstvo z blaznim baronom Nebelbergom
38 V   |       in mučila je grofa Milana z ljubosumnostjo in z enakimi
39 V   |      Milana z ljubosumnostjo in z enakimi nadlogami. Kadar
40 V   |         so se ravno povračevali z juga. Lep lov je bil! Milan
41 V   |       tedaj ravno iz samostana, z mokrimi očmi zrlo v njega
42 V   |        in usta. Ko pa se je mož z razbeljenimi svojimi možgani
43 V   |         tilnik spuščene in samo z modrim trakom prevezane.
44 V   |         tisti dobrovoljni smeh. Z mrtvim svojim pogledom premerila
45 V   |       naravi očitno kratkočasil z ubogo stvarjo, koprnečo
46 V   |         na kolena, Ali takoj je z divjim krohotom planila
47 V   |         je hotelo kesanje. ~Ali z vinom ga je preplul. Vsem
48 V   |     utrinjala na jasnem oboku. ~Z radostjo sta zrla po vodi,
49 VI  |        kričijo. Voda je pokrita z ledom in nebo je sivo in
50 VI  |       noč; vsako jutro pa si je z barvo nališpala lice! Nekega
51 VI  |     družbe. Hotela je sama biti z menoj! ~Ko pa je sluga odšel,
52 VI  |           In zaspano je posegla z roko po slaščicah, ki so
53 VII |        ter se gospodu oskrbniku z dobrovoljnim smehljajem
54 VII |       in pregledal, pograbil je z roko v grivaste svoje lase
55 VII |        sobi glasno jokala. Vse, z oskrbnikom Iglo na čelu,
56 VII |         se pri nas doktorji kar z dreves tresli! V mesto bode
57 VII |        pri mizi opazil bolnico. Z robcem si je prikrivala
58 VII |       kupo na mizi ter jo nalil z vodo. ~"Tu notri denite
59 VII |      zgodilo. Čula ga je, ko je z dvorišča odjezdil. Krčevito
60 VIII|         tisti drobni gospodiči, z dolgimi nožicami po parketu
61 VIII|       cerkvi nad Strugo. Ko sva z župnikom, starim in bojazljivim
62 VIII|         zdravnika. Bil je obdan z vso bolnico. Tipal žile,
63 VIII|     njegov. Lucija! Kaj bi bilo z mano, da nimam teh spominov?
64 VIII|         me spomini na tisti dan z vso silo in pred svojo dušo
65 VIII|        svetlo ploščo in na njej z zlatimi črkami: Zora! ~Stala
66 VIII|       Danes sem stopila v zvezo z dvema mrtvima, ki se v življenju
67 VIII|       grobovi so Struški, in vi z Otoka nimate tu ničesar
68 VIII|      svojem srdu. Obrisal si je z roko pot na čelu, zrl nekaj
69 VIII|        častno, stopiti v dotiko z baronom, ki je ravnokar
70 VIII|     menite! Jaz sem vas svaril! Z Bogom!" ~Jezno je odšel. ~
71 IX  |         dvorišča mogočno skočil z malih sani. ~Janezu Igli
72 IX  |     zrcalo ter odšel h kontesi. Z mirnim in priljudnim obrazom
73 IX  |     zakon pa ostane! Kdor stopi z ljubeznijo v zakon, temu
74 IX  |        od tam prinesla nekoliko z modrim trakom prevezanih
75 IX  |        stopila v zakonsko zvezo z morilcem svojega prvega
76 IX  |         pravil nam je, kako sta z grofom Milanom, ki je bil
77 IX  |       bil grof Milan že poročen z grofico Ano in tebe je tudi
78 IX  |          Oči so se ji napele in z roko je tipala okrog čela.
79 IX  |         je oškropila čez in čez z umazanimi kapljami. Ali
80 X   |        kakor v sanjah je trgala z drobnimi svojimi prsti list,
81 X   |     poletje!" ~Nejevoljno si je z ročico pogladila čelo. Na
82 X   |        Takoj so se ji napolnile z solzami oči. Opazila je
83 X   |         sobo!" ~Molče sta odšli z vrta. ~***~Bolezen in druge
84 X   |       gre na Strugo, pomirit se z baronom Konštantinom. ~Že
85 X   |         nasproti razmršen deček z metlo v roki. Odprl je usta
86 X   |       potegniti umazan klobuček z las. Ali takoj je pomislil,
87 X   |        je bila razmetala poprej z neusmiljeno svojo roko!
88 X   |        prišla v sumnjivo dotiko z njeno, vedel je lahko vse,