Part

 1 Inc |           resnata, povodna trava, ki se sedaj vzdiguje, sedaj
 2 Inc |     občutje, kakor da si v kraju, ki sta ga ravnokar smrt in
 3 Inc |         hribu navpik razteza vrt, ki je bil morda nekdaj čedno
 4 Inc |       stanovalo na Strugi. Ti pa, ki so prebivali v njej, pretrgali
 5 Inc |        ostanek iz srednjega veka, ki so ga mimo hiteči časi tu
 6 I   |    prekletstvo! Ti si tista žena, ki me vleče v pogubno globočino! ~
 7 I   |          listom na leskovem grmu, ki je rastel tik klopi, na
 8 I   |          grofu, Milanovemu očetu, ki je trdil, da je tisto skalovje
 9 I   |           ni niti plemenite krvi, ki se je tudi po njenih žilah
10 II  |            In spominov preteklih, ki bi ju bili morili, tudi
11 II  |        sta v temno vodo pod sabo, ki se je ravno pod oknom vrtela
12 II  |         da bi pogrešala strežaja, ki bi iztolkel prah iz nje.
13 II  |       prah iz nje. Široki klobuk, ki si ga je bil nizko čez čelo
14 II  |        vzkliknila kontesa Lucija, ki se je bila napila iz romanov
15 II  |          pobegnila plašna goloba, ki sta gnezdila nekje v zapuščenem
16 II  |           in ti struški gospodje, ki so bili v življenju to in
17 II  |  zamislili in pogrezali v ploščo, ki je svetu oznanjevala življenja
18 II  |      šinil časih nenaraven ogenj, ki pa je takoj zopet ugasnil
19 II  |       zginil pred isto mrtvostjo, ki jo nahajamo v pogledu blaznih
20 II  |         dopadenjem zrlo na tujki, ki sta tako nepričakovano vsilili
21 III |          morda bilo, če bi se mi, ki smo si tujci, sedaj prepirali
22 IV  |   zaljubljen. No pa to je strast, ki ni redko sejana po božjem
23 IV  |         trdil je baron Nebelberg, ki se je bil takoj za grofom
24 IV  |        spala večno spanje ženska, ki je bila samo kmetica! Ta
25 IV  |          nos, in s pustimi lasmi, ki si jih je okrog mogočnih
26 IV  |           kakor živo pokopališče, ki se je leno vlačilo okrog. ~
27 IV  |      surov človek; znan pretepač, ki je pri najmanjši priložnosti
28 IV  |    lajanje in razgrajanje v gori, ki je na vse jutro budilo nedolžno
29 IV  |          jezno obrnil po človeku, ki ga je iztaknil v tako čudnem
30 V   |       sodnik, in ti, slabi vojak, ki se kličeš za grofa Egona?
31 V   |       Egon je pozvonil ter slugi, ki je po peščeni stezi ročno
32 V   |          vitez, tudi nisi človek, ki bi se prilegal takemu duhu,
33 V   |        ljubezen!" jecal je baron, ki so mu vinske moči že bile
34 V   |        imel nekega lisastega psa, ki vam je stal kakor kip. In
35 V   |        saj veste, jaz sem človek, ki je že od nekdaj pazil, da
36 V   |           in odprlo se je brezno, ki ga je požrlo potem! Vse
37 V   |          je poljubil belo ročico, ki se je, in jaz sem to dobro
38 V   |    obrazom obrnil po vrtni stezi, ki je vodila od mosta sèm,
39 V   |        radostjo sta zrla po vodi, ki se je kakor kača izgubljala
40 V   |    skrčeni ročici ostanke podobi, ki je nekdaj kazala obličje
41 VI  |          predrznega tega človeka, ki uganja šalo s tvojo starostjo!" ~"
42 VI  |      posegla z roko po slaščicah, ki so stale na mizi. ~"To ni
43 VI  |           sedaj sem tu, na Otoku, ki mi je kot dediščina pripadel
44 VI  |          sedaj hoče vzeti žensko, ki je ne ljubi, ker bi bila
45 VII |        nos in bolečo svojo glavo, ki je bila pijana prej ta večer
46 VII |          teden je bila kakor trn, ki je bodel vsakega. Ogledala
47 VII |         sumnjivo beli; okrog oči, ki so temno zrle izpod čela,
48 VII |     Osorno je ogovoril oskrbnika, ki se mu je ponižno priklanjal. ~"
49 VII |      pogleda obrnila proti njemu, ki je bil po mehkem tepihu
50 VII |       sobi. Kdo je bil ta človek, ki se je predrznil praviti
51 VIII|   dolgočasnega modernega ženstva, ki se nevoščljivo opazuje ter
52 VIII|       polno tistih skrbnih mater, ki si sladke obraze napravljajo
53 VIII|           so moje misli pri njem, ki je nekdaj tu živel in tu
54 VIII|         bral mašo v spomin njega, ki me je nekdaj v življenju
55 VIII|          in bojazljivim gospodom, ki si mi ni upal pogledati
56 VIII|       vhoda pa sem videla prizor, ki je takoj raztogotil mojo
57 VIII|           razburila nad pogledom, ki se mi je odkril tedaj! ~"
58 VIII|          je vse bolnike vse fare, ki so se tiščali okrog njega
59 VIII|       sveta maša. Njemu v spomin, ki je bil tako dober in tudi
60 VIII|           sem na plan. Cerkovnik, ki je že težko čakal, planil
61 VIII|          v zvezo z dvema mrtvima, ki se v življenju še poznala
62 VIII|        molila tudi za ubogo Zoro, ki je bila pahnjena v življenje
63 VIII|       stopiti v dotiko z baronom, ki je ravnokar tipal s svojimi
64 IX  |         je na Otoku oglasil gost, ki ga pričakovali niso. Mrzlega
65 IX  |         vržejo sveto osebo tvojo, ki si tako rekoč moj papa." ~"
66 IX  |      Milana, in to tebi na ljubo, ki si vendar tak kakor kopriva,
67 IX  |        kako sta z grofom Milanom, ki je bil pravi tvoj oče, zasledovala
68 IX  |           spominjaš, te baronice, ki smo jo potem izvlekli iz
69 IX  |      katerem ti počiva -- bratec, ki ga nikdar poznala nisi!
70 IX  |          mraza niti ostrega piša, ki je zibal sneženo vejevje.
71 IX  |            starega svojega konja, ki je, čuteč na svojem hrbtišču
72 IX  |      svoje breme strmečim deklam, ki so takoj pričele silovito
73 X   |         Struge, baron Konštantin, ki pa pred teboj že davno ni
74 X   |           kontesi Serafini ponos, ki se je šopiril v aristokratični
75 X   |          vest pa tudi sveta vera, ki nam zapoveduje ljubiti sovražnike. ~
76 X   |         prihaja baron Konštantin, ki je vendar moral vedeti,
77 X   |         dolguje hvaležnost njemu, ki ji je stregel v silni bolezni,
78 X   |          dvombe že tudi slep pes, ki še vstal ni, ko je stopala
79 X   |      Peljal jo je v njegovo sobo, ki ni bila zaklenjena, ukrasti
80 X   |     ženske in da je človek revež, ki mora stanovati v takem prostoru.
81 X   |           Serafina! Ni je ženske, ki bi v takem položaju premagala
82 X   |         tujo zemljo. Potem raste, ki prej ni moglo. Slovo torej
83 X   | prihranila meni najhujše. Človek, ki je najsilovitejše povzročil
84 X   |    občutita še vedno tisto srečo, ki je delež ravno pričetega