Part

 1 Inc |            senči bregove. Če pa se iz dalje ozreš po tej vodi,
 2 Inc |      temnih valovih. ~Tu pa tam se iz ločka vzdigne povodna ptica
 3 Inc |           s svojo grozo prepluli! ~Iz širnega polja se omenjena
 4 Inc |      Človek pa se malokdaj prikaže iz žalostnega tega dvora. Ali
 5 Inc |        romantično krasen. Človeku, iz dalje to poslopje opazujočemu,
 6 Inc |         kakor da bi gledal ostanek iz srednjega veka, ki so ga
 7 Inc |    trenutek pričakuje, da prijezdi iz visokega portala tropa svetlih
 8 I   |            spomlad, hotel je takoj iz mesta tu sem. In če nisem
 9 I   |            menda ravnokar povrnila iz samostana in sveta ni poznala
10 I   |         njemu ter ga s silo vlekel iz sobe in po stopnicah navzdol.
11 I   |        očita moje obnašanje! In še iz groba me sovraži! A tolažim
12 II  |     kontesa Lucija. Mladi in komaj iz otroških let dorasli nista
13 II  |       sedeč. Počasi je prijezdaril iz smrekovega gozda ter leno
14 II  |      strežaja, ki bi iztolkel prah iz nje. Široki klobuk, ki si
15 II  |           je bil torej prijezdaril iz gozda. Začuvši smeh dekliški,
16 II  |           moral biti edinole baron iz Struge. ~Ko je strežaj odšel,
17 II  |       nadzorstvom. ~Ko sta stopili iz gozda na ravan, ležala je
18 II  |       Lucija, ki se je bila napila iz romanov navdušenja do romantike. ~"
19 II  |      odprta. Gospici sta vstopili. Iz mračnega prostora pa sta
20 II  |         ploščo pa sta se mudili in iz čudne stare nemščine kovali
21 II  |          gospoda Eberharda, barona iz Struge, prebudilo ju je
22 II  |        prečuden vtis. Kakor podoba iz pravljice bila se je hipoma
23 II  |       podoba še bolj poetična. Ali iz oči ji je šinil časih nenaraven
24 III |          pričakovala!" ~Stopile so iz svetišča na dvorišče. ~"
25 III |             Dospele so konec vrta. Iz zida se je bil odkrušil
26 III |           prst na ustni ter izsula iz svojega naróčaja cvetje
27 III |       penasto svoje živinče. Nekje iz hleva je prikrevsal kruljav
28 III |        nikake!" ~Blisk mu je šinil iz očesa. Hotel se je razvneti.
29 IV  |       videti je bil kakor flamingo iz afrikanskega močvirja. Dve
30 IV  |          namenom, da bi jo izvabil iz vdovskega stanu. Imel je
31 IV  |  pokopavali izključljivo samo udje iz njegove rodovine. Nekdaj
32 IV  |     cigareto ter počasi vlekla dim iz nje. Njena mlada glavica
33 IV  |           je stopila podoba barona iz Struge. Lucija je trdila,
34 IV  |       vzkliknil je ter se vzdignil iz trave, "in ti mi ne veruješ,
35 IV  |      veruješ, da mi prihaja vse to iz srca!" ~"Iz srca!" in smejala
36 IV  |         prihaja vse to iz srca!" ~"Iz srca!" in smejala se je, "
37 IV  |          srca!" in smejala se je, "iz srca! Egon, ne postani mi
38 IV  |        grofinje, tvoje matere, ter iz njega uganila skrivne namere,
39 IV  |     prihaja reševat energičen knez iz oblasti kakega hudobnega
40 IV  | impertinentno. "Gotovo kak učitelj iz obližja?" ~Baron pa se ni
41 IV  |      dozdevalo! Vi ste brez dvombe iz stare rodovine, in tisto
42 V   |            nebu in izpuščal oblake iz ust. ~"In kako je bilo s
43 V   |            prišla nasproti gospica iz Struge. Kakor gozdna vila
44 V   |         njo, vsa duša mu je silila iz plamtečih oči. V istem trenutku
45 V   |        dekle, prišedše tedaj ravno iz samostana, z mokrimi očmi
46 V   |           kaj bode sedaj! Kaj bode iz tega!' Od tistega dne pa
47 V   |          umazano svojo listnico in iz nje še bolj umazano staro
48 V   |          Ej, pa so ga pozneje tudi iz vode potegnili! Bolje bi
49 V   |       sanjah stopala baronesa Zora iz Struge. Dolge lase je imela
50 V   |        grmovju in mrčes se oglašal iz vinogradov od vseh strani.
51 V   |      vselej prikazal bledi obrazek iz vode. Bila je baronesa Zora! ~
52 V   |           Zora! ~Ko so jo prinesli iz vode, dobili so v skrčeni
53 VI  |          sem, kako in kaj. ~"Pojdi iz sobe!" dejala je mama strežaju, "
54 VI  |         snubi pa mene! Izbij si ga iz glave! Saj tako nisi za
55 VI  |          se odpravila in odpeljala iz očetne hiše. In sedaj sem
56 VII |           košek na tla ter izvleče iz umazane rute majhno, drobno
57 VII |       prijezdaril baron Konštantin iz Struge. V trdi zimi je bil
58 VII |          toliko kakor tisti mazači iz mesta, pa smo vas poprosili,
59 VII |           moči so ji bile izginile iz telesa, in čutila se je
60 VIII|      njegovem imenu! In molila sem iz globokega srca k nebu ter
61 VIII|           privzdigovalo mrtvo lice iz hladnih valov! ~Sedaj pa
62 VIII|           sovraštvo mu je izginilo iz pogleda. Da, Lucija, oči
63 IX  |             njej pa je bliskal srd iz oči. ~"Povej mi, čemu da
64 IX  |          in izpustil je oblak dima iz ust, "a stvar se ni hotela
65 IX  |     gozdovih tisto blazno baronico iz Struge!" ~Pristopila je
66 IX  |           ki smo jo potem izvlekli iz vode! Tedaj pa je bil grof
67 IX  |            vodo in izvlekli smo ga iz nje tam doli na produ pod
68 IX  |            Lahno žvižgaje je odšel iz sobe. Na obrazu pa se mu
69 IX  |          Njena duša bila je vržena iz svojega ravnotežja in valovi
70 IX  |            resnice, da ji je lagal iz hudobije! Resnica to biti
71 IX  |          dvignila in takoj je bila iz sobe. Kakor v megli je videla
72 IX  |            slučajno nasproti baron iz Struge. Počasi je stopalo
73 IX  |        težavo privzdigovalo kopita iz globokih luž. ~Strmeč je
74 X   |            so spomladanski cvetovi iz zemlje. Tudi kontesa Serafina
75 X   |           ust. ~"No tisti zdravnik iz Struge, baron Konštantin,
76 X   |           Tam čakajo tudi gospodje iz kaplanije, če pridejo sèm!" ~
77 X   |        stol pri mizi. Zeblo jo je. Iz debelega in razpokanega
78 X   |           kontesa Serafina tu sèm. Iz gole samoglavnosti! Njena
79 X   |         Prihodnji list pa že dobiš iz Minesote ali pa iz pobrežja
80 X   |           dobiš iz Minesote ali pa iz pobrežja mogočnega Misisipija! -- -- --" ~