Part

 1 Inc |          pa se nad teboj razteza še sivo, oblačno nebo, imaš
 2 Inc |       vendar je istina, da se je še stanovalo na Strugi. Ti
 3 I   |          storjen! Čemu naj mi je še to pusto življenje? In kadar
 4 I   |  Končavši pa je ponosno dvignila še vedno krasno glavo ter dejala
 5 I   |        jaz ga sovražim, sovražim še sedaj, ko je že davno razpadel
 6 I   |        ono" poudarjala, potem pa še pristavila: "Saj ste bili
 7 I   |        pripravil ob vse -- menda še celo ob pamet! Oj to so
 8 I   |          dom. Stari baron je bil še pred obsodbo nagle smrti
 9 I   |         očita moje obnašanje! In še iz groba me sovraži! A tolažim
10 II  |    deževalo in po drevesih so se še vedno lesketale debele kaplje.
11 II  |   postala vdova, in morila jo je še vedno bolest po mrtvem možu.
12 II  |        strežaj morda!" dejala je še Lucija. ~"Ali ta bo naju
13 II  |         Lucija. ~"Ali ta bo naju še vesel, ker tako vse leto
14 II  |         Ali bil je tako star, da še vstal ni, ko sta se mu prikazali
15 II  |          da je bila njena podoba še bolj poetična. Ali iz oči
16 III |         a jaz ostanem sama!" ~In še bolj mrtvo ji je postalo
17 IV  |        nikdo več. ~Končno moramo še povedati, da je bil tu še
18 IV  |        še povedati, da je bil tu še baron Jurij Bontoux, največji
19 IV  |      počenjali so Bog ve kaj vse še. ~Prve dni meseca septembra
20 IV  |       vedenju prav kakor kmet in še hujši! -- ~Tedaj je prišel
21 IV  |          dragi mi bratranec, ali še nisi opazil, da me s takimi
22 IV  |     poslušaj, Egon, kaj ti bodem še povedala! V tem trenutku
23 IV  |          Moj Bog, grof Egon, ali še toliko o sebi ne veste,
24 IV  |         energiji, in ti si morda še tako dete, da se ti vsako
25 IV  |        tvojem licu, ali če hočeš še bolj poetične podobe, da
26 IV  |    kmetom! In sedaj srdila se je še bolj, da jo je moral ravno
27 IV  |       okrog hriba, obrnila se je še enkrat. Baron je hitro stopal
28 IV  |      vaših prednikov, uživate vi še sedaj. To dobro so uživali
29 IV  |        po žilah beračevih. Morda še slabejša! Da je bil moj
30 V   |       gore! No pa ti morda gospa še ni poslala mesečne plače?"
31 V   |  drugačni časi, ko je grof Milan še živel!" ~"In kakšni so bili
32 V   |        ni doma! Take priložnosti še ni bilo, gospodje! Ad pocula!" ~
33 V   |          tedaj, ko je grof Milan še živel?" vprašal je sedaj
34 V   |         svojo listnico in iz nje še bolj umazano staro podobo
35 V   |         te poznam jaz, bil bi to še bolj obžaloval! Sedaj pa
36 V   |    Bontoux, "srečen bodem, če se še spominjate mojega obraza!
37 V   |        da ne pride?" vprašala je še ter s strahom in grozo uprla
38 VII |     Hudiiiča!" ~In ko je pisemce še enkrat prebral, dejal je
39 VII |         enkrat prebral, dejal je še enkrat in še bolj zategnjeno: "
40 VII |   prebral, dejal je še enkrat in še bolj zategnjeno: "Hudi-i-i-ča!" ~
41 VII |         da je Janez Igla izgubil še tisto malo razuma, kar ga
42 VII |          ona. ~Ko je baron srdit še vstopil, ni takoj razločil
43 VII |        dobre svete, dajte vpreči še danes, še ta trenutek in
44 VII |           dajte vpreči še danes, še ta trenutek in odpeljite
45 VIII|    pisala. Ravno tega barona sem še potrebovala pri svojem dušnem
46 VIII|      dejanje moje matere dozdeva še silovitejše! Kako je pač
47 VIII|      Milan! ~Spominjaš se gotovo še cerkve, sloneče na rebri
48 VIII|         kazala mali grob, bil je še tudi tu in njegovo vejevje
49 VIII|       mrtvima, ki se v življenju še poznala nista, katerih spomin
50 VIII|         v grobovih, saj vam bode še tako prerano zadonela tromba
51 VIII|        mi bilo!" ~Glas mu je bil še vedno mehak. ~"Prav bi vam
52 VIII|      vsiljujete v misli. Ali jaz še misliti, še misliti nečem
53 VIII|       misli. Ali jaz še misliti, še misliti nečem na vas! Morda
54 IX  |          strupeno mrzlo. ~"Ti si še vedno polna tiste romantike,
55 IX  | filozofije pa je dobro povsod!" ~Še enkrat je vprašala jezno: "
56 IX  |     prečudne kombinacije. Gotovo še ne veš, da je dobri naš
57 IX  |        oči. ~"Kontesa, počakajte še malo! Ker sva že pri tem,
58 IX  |       živih in mrtvih, počakajte še malo! Nekdaj smo sedeli
59 IX  |  nadaljeval: "No vidiš, pa tedaj še ni bila blazna! Saj se je
60 IX  |    porušeno sedaj! Kjer je komaj še poganjalo cvetje, rastlo
61 IX  |      predrzni ta čin brez dvombe še enkrat ponoviti, kar je
62 X   |      dejala trudno, "kdo je nama še pisal danes?" ~"Tudi tvoja
63 X   |          mrzlo: "Piši ji, da naj še počaka mesec dni!" ~"In
64 X   |      otroče! Nekaj sem te hotela še povprašati." ~Nekako sramežljivo
65 X   |    ojačila. ~Na dvorišču je bilo še vse tako kakor nekdaj. Pred
66 X   |      dvombe že tudi slep pes, ki še vstal ni, ko je stopala
67 X   |          Na steni nikjer podobe! Še gledati ni kaj. Obrnila
68 X   |         Konštantin, topila se je še vedno v solzah. Dobro je
69 X   |          pristopil k njej ter se še celo predrznil, da ji je
70 X   |       Baron in baronica občutita še vedno tisto srečo, ki je
71 X   |          zakonske te sreče tekel še dolgo časa in da bi ne usahnil