Part

 1 Inc |        ozreš po tej vodi, zdi se ti, da je struga nalita s samim
 2 Inc |      lačni obrazi; vsak korak se ti odkriva revščina in beraštvo.
 3 Inc |         nagnjene, kakor da so se ti štirje stolpiči napili kislega
 4 Inc |          še stanovalo na Strugi. Ti pa, ki so prebivali v njej,
 5 Inc |      kraj je to! In tem lepši se ti vidi, če si prišel na Otok
 6 I   |        kipečega mojega srca! Ali ti, Ana, bila si moje prekletstvo!
 7 I   |        bila si moje prekletstvo! Ti si tista žena, ki me vleče
 8 I   |         od daleč, sedaj me zopet ti z nerazvezljivimi verigami
 9 I   |         slab oče svojemu otroku, ti nagibi so ga zapeljali,
10 I   |          pregrešno zvezo, katera ti neznana ni!" ~"In koliko
11 I   |         ko se je vse to zvedelo! Ti ne znaš, kaj je trpljenje!
12 I   |          znaš, kaj je trpljenje! Ti tega ne veš! Tudi jaz nisem
13 I   |       ostala skrita! Vse, kar so ti smrekovi gozdovi doživeli,
14 II  |       pravile, da so tu pokopani ti in ti struški gospodje,
15 II  |          da so tu pokopani ti in ti struški gospodje, ki so
16 III |          njuna obraza. ~"In kako ti je ime?" ~"Serafina!" ~"
17 III |        nevihta po njej! Ali kako ti je že ime?" ~"Serafina!" ~"
18 III |         pokopališče. ~"In kje si ti doma?" ~"Na Otoku!" ~"In
19 III |         doma?" ~"Na Otoku!" ~"In ti?" ~"Tudi na Otoku!" ~"Ali
20 III |          je Lucija tresoče. -- ~"Ti ne veš! Ti ne veruješ! Moj
21 III |         tresoče. -- ~"Ti ne veš! Ti ne veruješ! Moj Bog, in
22 III |          ne veruješ! Moj Bog, in ti, ali veruješ?" ~"Jaz," dejala
23 IV  |          si ga pogledal, zdel se ti je kakor živo pokopališče,
24 IV  |          obrnilo na drugo stran! Ti prekleti psi!" ~In jezno
25 IV  |        se vzdignil iz trave, "in ti mi ne veruješ, da mi prihaja
26 IV  |       onim pismom. No, pa vedita ti in tvoja gospa mama, da
27 IV  |         tu sèm nameraval. To sem ti povedala, da se ne bodeš
28 IV  |    Planil je kvišku. ~"Serafina! Ti me ne bodeš nikdar ljubila!" ~"
29 IV  |        Sedaj poslušaj, Egon, kaj ti bodem še povedala! V tem
30 IV  |          hrepeni po energiji, in ti si morda še tako dete, da
31 IV  |        morda še tako dete, da se ti vsako noč sanja, da si kraljična
32 IV  |         nekoliko energije, potem ti mirno, priljudno, ponižno
33 V   |       neovržljive resnice, da si ti silno dolgočasen človek,
34 V   |     dejal je baron dobrovoljno, "ti si tačas, kar sva tukaj,
35 V   |          in vi, mladi sodnik, in ti, slabi vojak, ki se kličeš
36 V   |       Popihaj jo čez gore! No pa ti morda gospa še ni poslala
37 V   | odgovoril je oni kislo. ~"Saj pa ti, predragi mi vitez, tudi
38 V   |        Kako je tisto vse prišlo? Ti bodeš brez dvombe kaj gotovega
39 V   |       tebe!" vpil je grof Egon. "Ti si brez dvombe najslabši
40 VI  |        ne maram več. Tu pri oknu ti sedim ter zrem v dolgočasni
41 VI  |           Kako je to vse prišlo! Ti veš, da je grof Egon letal
42 VI  |     izjava gorke ljubezni. ~"Kaj ti je, mama?" vprašala sem
43 VI  |       brata!" ~"Grof Egon, mama! Ti si ga pač zavrnila, predrznega
44 VI  |              Mama," ihtela sem, "ti hočeš v istini stopiti v
45 VI  |      Pozabljena od vseh! Samo če Ti, draga mi Lucija, oviješ
46 VIII|     sosedom v dotiko prišla, sem ti že pisala. Ravno tega barona
47 VIII|          samo nič pametnega ne! ~Ti veš, Lucija, da mi je pokojni
48 VIII|      jezike (oprosti, ali pisati ti moram vse, da bodeš vedela
49 VIII|       pri teh grobovih, kontesa? Ti grobovi so Struški, in vi
50 VIII|   smiliti, pa le nekaj časa, ker ti, Lucija, veš, da jaz tega
51 IX  |  odgovorila je strupeno mrzlo. ~"Ti si še vedno polna tiste
52 IX  |       romantike, draga Serafina! Ti meniš, da mora k srečnemu
53 IX  |         Opravičiti? Pred mano se ti ni treba opravičevati! Jaz
54 IX  |     kakor se je!" ~"Dobro! Sedaj ti tudi laže povem, čemu sem
55 IX  |          tako rekoč moj papa." ~"Ti si silno energična postala!
56 IX  |       prav kakor vojak! Stvar se ti bode prozaična videla. Vrag
57 IX  |           tiste otročarije! Jeli ti, da se ne srdiš, draga Serafina?" ~
58 IX  |          spati ne more in dejala ti je: usedi se na železnico
59 IX  |     zamašil usta svoji gospe!" ~"Ti imaš dar prečudne kombinacije.
60 IX  |         spravil listine. ~"Hvala ti, Serafina! Sedaj, ko sva
61 IX  |        rastoča za plotom! To sem ti morala povedati, da ne bodeš
62 IX  |        sem tvoja pokorna hči ter ti želim srečen pot za večno!" ~
63 IX  |        pa je zblaznelo potem, in ti, ljuba Serafina, imaš nekje
64 IX  |       pri cerkvi grob, v katerem ti počiva -- bratec, ki ga
65 IX  |          bode večja teža! To sem ti moral povedati, v pojasnjenje,
66 IX  |        prijazni tvoj papa ter se ti v največjem prijateljstvu
67 X   |         Egon in kdor hoče!" ~"In ti, Serafina?" ~Kontesa Serafina
68 X   |       tako strupeno, kakor si mi ti pisala! Vsaj ženstvu se
69 X   |        tvoj prag prihajam. Znana ti je vsa beda, s katero so
70 X   |          rodovino. Ali danes naj ti je povedano, da je usoda