Part

 1 Inc|           kakor da si v kraju, ki sta ga ravnokar smrt in lakota
 2 I  |       rastel tik klopi, na kateri sta sedeli. Ona pa se je razvnela: "
 3 I  |          last državna! Zapravdala sta mnogo denarjev, ali pripravdala
 4 I  |      čisto nič izpremenil. V grob sta nesla svoje sovraštvo!" ~
 5 I  |         ob vodi hoditi. Prepirala sta se in jezno kričala. Drugo
 6 I  |         mrak že nastaja!" ~Vstali sta ter odšli z vrta. Pri klopi
 7 II |          kaplje. Po grajskem vrtu sta se zopet sprehajali grofinja
 8 II |            Tudi drugo jutro potem sta torej grofici hodili po
 9 II |      stolpu tik vode stoječem, pa sta tedaj pri oknu sloneli domača
10 II |      poznali. Glasno govoreč zrli sta v temno vodo pod sabo, ki
11 II |        pene po svoji vršini. Kruh sta metali ribam, da so se s
12 II |           opaziti. Konj in jezdec sta se med potom v mokrem gozdu
13 II |           v smrekov gozd. Gospici sta bili umolknili. ~"Kdo je
14 II |       nihče ne bode videl!" ~Bili sta mladi, lahkoživni, in kar
15 II |          se je moralo takoj. Urno sta se napravili, na mizi pa
16 II |      katerem je bilo povedano, da sta se šli sprehajat. Potem
17 II |           se šli sprehajat. Potem sta tihotapno šinili po stopnicah,
18 II |         stran v smrekov gozd. Tam sta se usedli na mah in se otročje
19 II |          posrečil. ~Po slabi poti sta odšli proti Strugi. Ponočno
20 II |         napravilo mnogo blata. Če sta hoteli priti s suho nogo
21 II |           suho nogo dalje, morali sta laziti po gošči. Umazali
22 II |          laziti po gošči. Umazali sta si dolgo obleko in tu in
23 II |           trnju ostalo. Ali vedno sta se smejali in nobeni ni
24 II |           krasno zdelo, in prišli sta takoj do sklepa, da so taki
25 II |           sitnim nadzorstvom. ~Ko sta stopili iz gozda na ravan,
26 II |          stalo nekaj vozov. Srčno sta šli skozi široka vrata.
27 II |          star, da še vstal ni, ko sta se mu prikazali gospici. ~
28 II |           veselju!" ~Glasno smeje sta korakali čez dvorišče. ~"
29 II |         na stežaj odprta. Gospici sta vstopili. Iz mračnega prostora
30 II |           Iz mračnega prostora pa sta skozi ubito okno pobegnila
31 II |       pobegnila plašna goloba, ki sta gnezdila nekje v zapuščenem
32 II |     Vzgojeni v veliki pobožnosti, sta takoj pokleknili ter molili
33 II |       molili nekaj časa. Potem pa sta pristopili k ploščam, v
34 II |     dejanja. Pred vsako ploščo pa sta se mudili in iz čudne stare
35 II |           bilo zapisanega. ~Ko pa sta se ravno zamislili in pogrezali
36 II |   smejanje, sladkozveneče. Plašni sta odskočili ter pustili gospoda
37 II |      dopadenjem zrlo na tujki, ki sta tako nepričakovano vsilili
38 III|          je samo ženska, pomirili sta se takoj, dasi sta bili
39 III|       pomirili sta se takoj, dasi sta bili v prvem trenutku nemalo
40 III|      svetišča na dvorišče. ~"Tiho sta prišli kakor sončni žarek!
41 III|           sama pri sebi. Tedaj pa sta kontesi videli, da je blazna.
42 III|       videli, da je blazna. Plaho sta se spogledali, a v srcih
43 III|      spogledali, a v srcih čutili sta prvi kes, da sta se odločili
44 III|           čutili sta prvi kes, da sta se odločili na današnji
45 III|     spremljevalki za njo. Zdihuje sta ubogali kontesi. Takoj za
46 III|         rdečica lice in v zadregi sta bili. ~"Vidite, to je brat
47 III|     Serafina, in ta Lucija! Danes sta prišli in z mano sta po
48 III|        Danes sta prišli in z mano sta po vrtu hodili!" ~Nobena
49 III|           ju tu ne bilo. ~"Hoteli sta pogledati to bivališče,
50 III|           tiste romantike, katero sta brez dvombe pričakovali.
51 III|      lahnim poklonom. ~Kontesi pa sta plašno odhiteli po slabem
52 III|     slabem potu. Ali prav odločno sta se kesali, da sta se namenili
53 III|         odločno sta se kesali, da sta se namenili na čudni današnji
54 IV |       leno vlačilo okrog. ~Prišla sta tudi dva vojaka. Eden je
55 IV |           ime pa ni važno. Ta dva sta s sabljami rožljala po pesku
56 V  |      človek! Ali strast in ženska sta naši večni pogubi! Sedaj
57 V  |        zemljo zakopan!" ~Oslabeli sta ji nogi, tako da se je zgrudila
58 V  |        zopet sprijaznjena, hodila sta po samotnih stezah, in pravil
59 V  |     katere je le kdaj čul. Končno sta stopila na teraso, na severni
60 V  |         jasnem oboku. ~Z radostjo sta zrla po vodi, ki se je kakor
61 VI |           tvoj in njegov oče bila sta si brata!" ~"Grof Egon,
62 VII|      kontesa! Sneg in gosta megla sta slabi zadostili za svetli
63 IX |            In pravil nam je, kako sta z grofom Milanom, ki je
64 IX |     Pristopila je bliže, in obraz sta ji prešinila skrb in strah,
65 X  |           ni hotela vneti. Sedeli sta tiho in tako mirno, da je
66 X  |           Pojdiva v sobo!" ~Molče sta odšli z vrta. ~***~Bolezen
67 X  | povprašala po baronu. Sporazumela sta se, da je "on" baron in
68 X  |           pride za njo. Prepirala sta se. Med prepirom pa ji je
69 X  |            kdor je opazoval, kako sta postajala ter se pogledovala
70 X  |          videl, kako je tedaj, ko sta stala pred grmom divjih