Part

 1 Inc |           vrtince. Dolgočasno olšje ji senči bregove. Če pa se
 2 I   |             poznala čisto nič Delal ji je vse mogoče in nemogoče
 3 II  |        Okrog smejočega obraza so se ji usipali kodrasti lasje,
 4 II  |         okrog vitkega telesa dajala ji je prečuden vtis. Kakor
 5 II  |           bolj poetična. Ali iz oči ji je šinil časih nenaraven
 6 III |            sama!" ~In še bolj mrtvo ji je postalo oko in pri sebi
 7 IV  |            ponoči do svoje žene ter ji s prilizovanjem izvabil,
 8 IV  |          tem zamislila in pred duha ji je stopila podoba barona
 9 IV  |             je čez prsi roki in zrl ji v obraz. ~Ali kontesa ni
10 V   |          naju. Čez nežni obrazek se ji je razlila divna rdečica,
11 V   |      njegovo besedo. Pri ločitvi pa ji je poljubil belo ročico,
12 V   |      prevezane. Na bledem obrazu pa ji je čepel zopet tisti dobrovoljni
13 V   |           spraviti. Razširile so se ji oči. Nepremakljivo je stala
14 V   |             kamen izpremenjena. Kri ji je zalila obraz. Smehljaj
15 V   |         prinesla očem -- a potem se ji je kakor zarja razširilo
16 V   |            čez obraz in morda so se ji tedaj razklenile teme, v
17 V   |             zakopan!" ~Oslabeli sta ji nogi, tako da se je zgrudila
18 V   |          samotnih stezah, in pravil ji je vse dovtipe, katere je
19 VII |             je v stolu, vse moči so ji bile izginile iz telesa,
20 VII |           mračno v sobi. Venomer so ji silile solze v oko in prepričana
21 VII |       nasproti, da bi počutil, kako ji bije žila. ~In v svojo pest
22 VII |         vrgla robec na mizo, kri pa ji je napolnila lice. ~Ali
23 VII |             Po vsem malem telesu se ji je srdilo vse in kipeče
24 VII |             proti njemu, odkrilo se ji je vse in spoznala je svojega
25 VII |      svojega zdravnika. Tedaj pa se ji je kri zopet povrnila v
26 VII |           bi sama ne vedela, kaj se ji je zgodilo. Čula ga je,
27 VIII|             našega otoka in kako se ji je privzdigovalo mrtvo lice
28 IX  |             dejanje je bilo, da sem ji prezentiral nekaj menic,
29 IX  |             zna, kateri hudobni duh ji je povedal, da sem jaz,
30 IX  |             je v glavico dejala, da ji moram tisto prinesti. In
31 IX  |   Pristopila je bliže, in obraz sta ji prešinila skrb in strah,
32 IX  |      mrtvaško prikaznijo. Oči so se ji napele in z roko je tipala
33 IX  |             tipala okrog čela. Tema ji je hotelo postati pred pogledom.
34 IX  |            majalo, okrog srca pa se ji je napravljal bolesten krč.
35 IX  |   ravnotežja in valovi obupnosti so ji prepluli temnega duha. Njegov
36 IX  |        sedaj trnje in osat! V grozo ji je postal jasen marsikateri
37 IX  |           rešilno hladilo ulegla se ji je končno čez oblačno polje
38 IX  |         duše misel: da je lagal, da ji ni govoril resnice, da ji
39 IX  |           ji ni govoril resnice, da ji je lagal iz hudobije! Resnica
40 IX  |          snegu ter imela zavest, da ji mora baron Konštantin povedati
41 IX  |         stopala s svojo nožico. Pot ji je lil po licu, na glavi
42 IX  |             licu, na glavi pa so se ji razdrle kite, da so se razpustili
43 IX  |             se razpustili lasje ter ji mokri padali na ramo. Obleko
44 IX  |          hotela, je li resnica, kar ji je povedal grof Egon. ~Tam,
45 IX  |             hrastov gozd, prijezdil ji je slučajno nasproti baron
46 IX  |        nesrečna!" ~V prvem trenutku ji ni vedel ničesar odgovoriti. ~"
47 X   |     slabotna, bleda, in močno so se ji poznali znaki prebite bolezni. -- ~
48 X   |       pogladila čelo. Na licu pa se ji je prikazala rdeča lisa.
49 X   |          izpregovorila mrzlo: "Piši ji, da naj še počaka mesec
50 X   |        zdrava popolnoma in napravim ji prostor! Potem naj pride
51 X   |             takoj. Na licu izginila ji je rdeča lisa in obrazek
52 X   |            je rdeča lisa in obrazek ji je postal silno bled. ~"
53 X   | izpregovoriti besedice. Takoj so se ji napolnile z solzami oči.
54 X   |             na licih, temveč oblila ji je prav odločna rdečica
55 X   |             končnim dobrotnikom, to ji je ukazovala vest pa tudi
56 X   |        dolguje hvaležnost njemu, ki ji je stregel v silni bolezni,
57 X   |     Konštantinom. ~Že na poti so se ji borili po duši čudni občutki.
58 X   |            Nekje na koridoru prišel ji je nasproti razmršen deček
59 X   |         hlad kakor v kleti. Postalo ji je dolgčas. Skrbelo jo je
60 X   |            Obstati si ni hotela, da ji je hudo dejala zavest, da
61 X   |             kontesa je ni! Komaj se ji je dozdevalo, da je videla
62 X   |             sta se. Med prepirom pa ji je povedal čudno zgodovino
63 X   |         hotela k meni na Strugo, da ji povem resnico. Med potom
64 X   |                 Dalje ni brala! Kar ji je srce preplavljalo, ni
65 X   |          Konštantin jo ljubi! To se ji je dozdevalo tako čudno
66 X   |            dozdevalo tako čudno ter ji bilo tako nepričakovano,
67 X   |            na mizo, na list, kateri ji je bil povedal njegovo skrivnost. ~
68 X   |            se še celo predrznil, da ji je privzdignil glavico.
69 X   |             oči. Okrog ustnic pa se ji je napravljal smehljaj ter