Part

 1 Inc |      kakor da si v kraju, ki sta ga ravnokar smrt in lakota
 2 Inc |         iz srednjega veka, ki so ga mimo hiteči časi tu pozabili.
 3 I   |    strašno sramoto! Da, tudi jaz ga sovražim, sovražim še sedaj,
 4 I   |   spominjam tistega jutra, ko so ga tam doli konec otoka valovi
 5 I   |          pripluli k produ, tedaj ga ni kota v moji duši, kjer
 6 I   |        tega grešnika! Gospod Bog ga je udaril s pravično svojo
 7 I   |     svojemu otroku, ti nagibi so ga zapeljali, da je hladnokrvno
 8 I   |         v tisti stolp udaril ter ga požgal in ga razdrobil,
 9 I   |          udaril ter ga požgal in ga razdrobil, ni ta prigodljaj
10 I   | Struškimi nikdar občevali nismo, ga ni poznala osebno. Tudi
11 I   |         demokratične nazore. Jaz ga do tistega večera nisem
12 I   |        je planil proti njemu ter ga s silo vlekel iz sobe in
13 I   |          so zaprli in dejali, da ga je on pahnil v vodo. In
14 I   |        mi je umoril moža, ker so ga priče videle, da je pozno
15 I   |  trenutkov pred samomorom svojim ga je pisal Milan v kmetski
16 I   |        kmetski koči. Drugo jutro ga je prinesel otrok v grad
17 I   |        prinesel otrok v grad ter ga izročil oskrbniku. Oskrbnik
18 I   |         In šele čez dve leti smo ga dobili. Barona so takoj
19 I   |          umazane bolnike. Nikjer ga videti ni! Olikano družbo
20 I   |        sovraži! A tolažim se, da ga je že dohitela pravična
21 II  |        nje. Široki klobuk, ki si ga je bil nizko čez čelo potisnil,
22 II  |    Strugo in kar je v njej! Doma ga ni in čisto sva brez skrbi!" ~"
23 III |   jesenski list od veje. Ali jaz ga bodem vendar takoj čutila
24 III |    baronica je trgala cvetje ter ga metala v svoj naróčaj. Vmes
25 III |      odkrušil velik kos, tako da ga na tem mestu ni bilo težavno
26 III |          napravljal mu senco ter ga vsako spomlad obsuval s
27 III |          malo gomilo. ~"Tiho, da ga ne prebudimo! Tu spi! Vzeli
28 III |   prebudimo! Tu spi! Vzeli so mi ga in sedaj tu spi! Pozimi
29 III |          in sedaj tu spi! Pozimi ga pokrije bela odeja, beli
30 III |          je bil. Ali vzeli so mi ga ter ga prinesli tu sèm.
31 III |           Ali vzeli so mi ga ter ga prinesli tu sèm. In sedaj
32 III |       Vidiš, Lucija, vzeli so mi ga ter ga dejali v zemljo,
33 III |       Lucija, vzeli so mi ga ter ga dejali v zemljo, Ali veruješ,
34 III |     prevzel gospodovega konja in ga odpeljal. ~Baron se je ozrl
35 IV  |       prave dolgočasnosti. Če si ga pogledal, zdel se ti je
36 IV  |    kmetskim dekletom, napadli so ga štirje kmetje; a s polenom
37 IV  |          razgnal vse, tako da se ga od tedaj ni lotil nikdo
38 IV  |         denar svoje žene, dokler ga niso z mesečno plačo odpravili.
39 IV  |          vrednost ni bila Bog si ga vedi kako velika. A živeli
40 IV  |         vedeš, kot bi bil Bog si ga vedi kak tiran, pred katerim
41 IV  |      jezno obrnil po človeku, ki ga je iztaknil v tako čudnem
42 IV  |     Govoriti ni mogla in bala se ga je tudi. Ali pri Egonu bi
43 IV  |          na grmovju pri poti ter ga zmel med prsti. -- ~"Tu
44 IV  |          je zasmejal: "Kakor psa ga premlatim, kjer ga prvič
45 IV  |     Kakor psa ga premlatim, kjer ga prvič zalazim! Kakor psa!" ~
46 V   |  plamtečih oči. V istem trenutku ga je zadela usoda! Že v istem
47 V   |          odprlo se je brezno, ki ga je požrlo potem! Vse je
48 V   |        nemirno po njej. Potem pa ga je zavest revnega življenja
49 V   |     vprašal je Bontoux. ~"Nikdar ga nisem videl! Tedaj, ko se
50 V   |        staro podobo grofovo. "Tu ga vidite! Tak je bil. Vino
51 V   |        med to trojico! Ej, pa so ga pozneje tudi iz vode potegnili!
52 V   |     hotelo kesanje. ~Ali z vinom ga je preplul. Vsem pa se je
53 VI  |      časih se mi je zdelo, da bi ga lahko rada imela! No, pa
54 VI  |           Grof Egon, mama! Ti si ga pač zavrnila, predrznega
55 VI  |          snubi pa mene! Izbij si ga iz glave! Saj tako nisi
56 VII |        še tisto malo razuma, kar ga mu je bilo pustilo večletno
57 VII |        dejati, da je bolna in da ga sprejeti ne more. Jedla
58 VII |       silno lahno opravljen. Kar ga nismo videli, bil se je
59 VII |      pustim brez zdravila, imate ga tu!" ~Vzel je kupo na mizi
60 VII |       kaj se ji je zgodilo. Čula ga je, ko je z dvorišča odjezdil.
61 VII |     posegla po robcu na mizi ter ga trla med prsti. Ugledavši
62 VIII|         cvet v pozni pomladi, da ga zaduše vročine poletne. ~
63 IX  |        na Otoku oglasil gost, ki ga pričakovali niso. Mrzlega
64 IX  |     sveča. Ni mu odgovorila. ~To ga ni prav nič motilo. Usedel
65 IX  |          ti počiva -- bratec, ki ga nikdar poznala nisi! Ha,
66 IX  |       sam v vodo in izvlekli smo ga iz nje tam doli na produ
67 X   |        tako ni bilo kaj. ~"Iskat ga grem!" ~Porinil jo je skoraj
68 X   |           Skrbelo jo je tudi, da ga morda ne bode, da je šel
69 X   |          je šel kam v goro in da ga bode zaman pričakovala.