Part

 1 Inc |     posestvu imenovali. Ali tedaj, ko se naša pripovest pričenja,
 2 I   |          si mi ogrenila! In sedaj, ko se mi je življenja vsa sladkost
 3 I   |    življenja vsa sladkost odkrila, ko me vabi sreča od daleč,
 4 I   |       sovražim, sovražim še sedaj, ko je že davno razpadel v svojem
 5 I   |           spominjam tistega jutra, ko so ga tam doli konec otoka
 6 I   |            nista pogledala več. In ko je nekega dne blisk v tisti
 7 I   |     strašni dnevi, Eliza! Pomisli, ko se je vse to zvedelo! Ti
 8 II  |        bilo gospode v grad. Letos, ko so tisti žalostni spomini
 9 II  |          edinole baron iz Struge. ~Ko je strežaj odšel, dejala
10 II  |              To bode mama gledala, ko naju ne bode nikjer!" izpregovorila
11 II  |       sedel!" ~"In kako je gledal, ko je naju opazil!" ~"To pa
12 II  |           pod sitnim nadzorstvom. ~Ko sta stopili iz gozda na
13 II  |         tako star, da še vstal ni, ko sta se mu prikazali gospici. ~
14 II  |           kar je bilo zapisanega. ~Ko pa sta se ravno zamislili
15 III |             glava me vedno boli!" ~Ko so dospele do vrtnih vrat,
16 III |    izpregovorila je Lucija boječe, ko so stopile z vrta na dvorišče. ~
17 III |       Hoteli nisva nikogar žaliti, ko sva stopili tu noter. Dvorišče
18 IV  |           skoraj popolnoma blazen. Ko je bil prišel na Otok, bilo
19 IV  |            je silno močan. Nekdaj, ko je ponoči lazil za kmetskim
20 IV  |    govorjenjem odrinili so v goro. Ko pa so prišli v grič, ponehala
21 IV  |            glavo v rosno travo in, ko je dekle dejalo, da bi mu
22 IV  |             baron s Struge. Sedaj, ko sva se seznanila, pa menim,
23 IV  |        roža stala je pri strani. A ko je storil prvi korak, bila
24 IV  |          je morala napeti priroda, ko je pognala plemenito to
25 V   |          to so bili drugačni časi, ko je grof Milan še živel!" ~"
26 V   |             In kako je bilo tedaj, ko je grof Milan še živel?"
27 V   |      Nikdar ga nisem videl! Tedaj, ko se je umoril, bil sem ravno
28 V   |       kadil skozi nosnici in usta. Ko pa se je mož z razbeljenimi
29 V   |            Bila je baronesa Zora! ~Ko so jo prinesli iz vode,
30 VI  |        prebrisan, nego sem menila. Ko mu je pri hčeri stvar vršila
31 VI  |     nališpala lice! Nekega večera, ko sva ravno pri čaju sedeli
32 VI  |           ravno pri čaju sedeli in ko ni bilo pri nas nikake družbe,
33 VI  |      Hotela je sama biti z menoj! ~Ko pa je sluga odšel, vzdihnila
34 VI  |          potem tiho sedeli v sobi. Ko sem končno ~povzdignila
35 VII |      nebeških dišavah dišalo. ~Ali ko je gospod Janez Igla tisto
36 VII |          in dejal: "Hudiiiča!" ~In ko je pisemce še enkrat prebral,
37 VII |      privoščila dobre besedice. In ko je prišel vaški župnik,
38 VII |              Zdravnik naj pride!" ~Ko se je gospodu Igli povedal
39 VII |          vežo, da je vse rožljalo, ko je korakal po tlaku. ~Pred
40 VII | nesrečnejše stvari, kakor je ona. ~Ko je baron srdit še vstopil,
41 VII |            je zgodilo. Čula ga je, ko je z dvorišča odjezdil.
42 VIII|     vesoljnega pozabljenja! Takoj, ko sem bila prišla tu sem,
43 VIII|        hitelo k cerkvi nad Strugo. Ko sva z župnikom, starim in
44 VIII|       njenega zdravniškega barona! Ko sem čula, da je vse odšlo,
45 VIII|            in tistega dne, Lucija, ko sva obiskali raztrgano Strugo.
46 VIII|            sva prišla blizu Otoka, ko se je ozrl po meni ter pričel
47 IX  |   pričakovali niso. Mrzlega jutra, ko je bil mraz po oknih narisal
48 IX  |           narisal najlepše rože in ko je megla zakrivala okolico,
49 IX  |           prišel. Zakurite tudi!" ~Ko se je kontesi Serafini objavil
50 IX  |       čakal, da se mu soba zakuri. Ko se mu je povedalo, da je
51 IX  |           ne trpim slabe kaplje!" ~Ko se je najedel in napil,
52 IX  |         hladnokrvno dejal: "Sedaj, ko sem tako rekoč tvoj papa,
53 IX  |        kratkočasite se v slučajih, ko moramo mi na široko usta
54 IX  |            je povedal, da sem jaz, ko so me napadali poetični
55 IX  |         Hvala ti, Serafina! Sedaj, ko sva praktični ta opravek
56 IX  |            se mu je kazala radost, ko jo je videl koprneti pod
57 IX  |         tedaj brez strasti ni bil. Ko je namreč podil se med visokimi
58 IX  |           med visokimi smrekami in ko je opazil, da ni nikjer
59 X   |           drobno svojo pesem. -- ~"Ko bi v kletki tičala, bi pač
60 X   |               Kdo je bil pri meni, ko si prišla tu sèm?" ~Kontesi
61 X   |         mož prav upalih lic tedaj, ko se je tvoje življenje borilo
62 X   |        borilo s smrtjo! Ali sedaj, ko hočeš stopiti v samostan,
63 X   |          slep pes, ki še vstal ni, ko je stopala tujka mimo njega.
64 X   |           morem. V prvem trenutku, ko sem videl ošabno to bitje,
65 X   |        slabotna stvar. In starejši ko postaja, manj ima zavesti,
66 X   |        povedal njegovo skrivnost. ~Ko pa je prišel baron Konštantin,
67 X   |           je videl, kako je tedaj, ko sta stala pred grmom divjih