Part

1502 VI  |             Poglej, grof Egon je danes poprosil za mojo roko!" ~"Grof Egon!"
1503 VII |            mazači iz mesta, pa smo vas poprosili, gospod baron!" ~Srdito
1504 IX  |               odpade in da kolo več za porabo ni!" ~"Čemu mi pripoveduješ
1505 VIII|              zvedeli kaj, kar vam srca porahljalo ne bode! Potem pa bodete
1506 X   |                kaj. ~"Iskat ga grem!" ~Porinil jo je skoraj skozi vrata,
1507 IX  |                pa je bil grof Milan že poročen z grofico Ano in tebe je
1508 Inc |                da prijezdi iz visokega portala tropa svetlih vitezov ali
1509 IX  |                njena duša! Vse je bilo porušeno sedaj! Kjer je komaj še
1510 IV  |              je imel majhno, zadolženo posestvo, na pokopališču pa kos zemlje,
1511 Inc |              svojem, tik reke stoječem posestvu imenovali. Ali tedaj, ko
1512 VIII|                 katerega je ona nekdaj posipala s cvetjem. Bezgov grm, pod
1513 V   |                pa ti morda gospa še ni poslala mesečne plače?" vprašal
1514 II  |              bilo opaziti v zapuščenem poslopju. Na širokem dvorišču je
1515 III |        dvorišča raztrganih vrat ter se poslovil z lahnim poklonom. ~Kontesi
1516 V   |            sabo, in taka stvar se rada posluša!" ~"Aha, tista ljubezen,
1517 IV  |         njegovim pogledom oči. ~"Sedaj poslušaj, Egon, kaj ti bodem še povedala!
1518 IV  |                njen vrt. Nekaj časa je poslušala, kako so psi gonili. Potem
1519 I   |            trlo k obravnavi ter vestno poslušalo, kako da je oženjeni grof
1520 VII |             neusmiljeno. "Če pa hočete poslušati dobre svete, dajte vpreči
1521 II  |         skrivnostni ta izlet tako lepo posrečil. ~Po slabi poti sta odšli
1522 X   |             kdor je opazoval, kako sta postajala ter se pogledovala kipeče,
1523 IV  |              se je, "iz srca! Egon, ne postani mi melanholičen! Ali dozdeva
1524 VII |                nismo videli, bil se je postaral. Lasje na glavi bili so
1525 IV  |               navpik in visoka njegova postava se je ostro črtala od zelenja.
1526 II  |           rejeno. Jezdec bil je visoke postave in širokih pleč; obleka
1527 VII |               čisto nič!" ~Takoj se je postavila pred njega, vrgla robec
1528 II  |             stolpiča, dimniku enakega, postavljen, bil se je med časom prevrnil
1529 X   |               da stoji v prostoru tudi postelja. Bila je tedaj v spalnici
1530 X   |                noči prebedel pri tvoji postelji. Menda tisto sovraštvo med
1531 IX  |              od pričetka nekoliko tršo posteljo. Ali ta mu ostane za vse
1532 IX  |                tvoja mama dobro ve! In posti me in nateza me in sedaj
1533 IX  |           pričetka nekoliko bolj mehko postlano, a nekega belega jutra se
1534 VII |                pa skoraj nič. Časih je postrežnica tudi čula, da je v svoji
1535 X   |            stopiti v samostan, te take posvetne stvari pač ne zanimajo več!" ~
1536 Inc |           vzdiguje, sedaj zopet k tlom potaplja, kakor bi s svojim nemirom
1537 VII |        Pristopila je k oknu ter kvišku potegnila gardino, da se je svetloba
1538 V   |                ga pozneje tudi iz vode potegnili! Bolje bi bilo revežu, da
1539 X   |         povzdignil roko, kakor da hoče potegniti umazan klobuček z las. Ali
1540 II  |               ga je bil nizko čez čelo potisnil, pa je bil že tako odločno
1541 IV  |               mesečno plačo odpravili. Potlej je živel pozimi v mestu,
1542 IV  |       aristokratični duši je zakipelo! Potomec stare plemenitaške hiše,
1543 V   |                prinesti in pila sva in potopila v sladko to morje vse skrbi!
1544 IX  |           spomin, da k zakonu ljubezen potrebna ni, ker ljubezen mine, zakon
1545 X   |             Nam se dozdeva, da ni bilo potrebno. ~Kdor pa ju je pol ure
1546 IX  |                to praviš?" ~"Čutil sem potrebo nekoliko opravičiti se!
1547 VIII|               Ravno tega barona sem še potrebovala pri svojem dušnem stanju!
1548 V   |          pregrešno strastjo. Vse dobro potrla je ta strast v njem! Pozabil
1549 II  |               naravi upala je zdravila potrti svoji duši. -- ~Tudi drugo
1550 I   |                  ali si se le količkaj potrudila, da bi bila umela čutila
1551 IV  |          uspeha podplate, če se hočeta potruditi v raztrgano mojo baronijo!
1552 I   |         Grofinja Eliza je besedo "ono" poudarjala, potem pa še pristavila: "
1553 III |                 pristavila je z ostrim poudarkom, "tu nisva pričakovali nikake!" ~
1554 II  |               bila z radostjo sprejela povabilo svoje sestre ter s svojo
1555 I   |         odgovarjal. Kar pride sluga in pove, da hoče mladi baron s Struge
1556 IX  |               soba zakuri. Ko se mu je povedalo, da je soba pregreta, dejal
1557 IX  |             dvojno breme, melanholično povesil glavo. Potem pa je moral
1558 IV  |               v obraz. ~Ali kontesa ni povesila pred njegovim pogledom oči. ~"
1559 IX  |            Sedaj je pa skrajni čas, da poveš, čemu si prišel! Ker vidiš,
1560 II  |               umolknili. ~"Kdo je to?" povpraša kontesa Lucija. ~"Zvedeli
1561 V   |            bilo s tisto 'ljubeznijo'?" povprašal je Egon. "Kako je tisto
1562 X   |               je na vrtu." ~Kontesa je povprašala po baronu. Sporazumela sta
1563 X   |                 Nekaj sem te hotela še povprašati." ~Nekako sramežljivo je
1564 IV  |            spehana prihitela k družbi. Povpraševali so jo po Egonu. Dejala je,
1565 V   |                In kljunači so se ravno povračevali z juga. Lep lov je bil!
1566 III |                 da se prebudi in da se povrne zopet k meni? Ali to veruješ,
1567 IV  |                  Pričakoval sem, da se povrnete! Ker to veste sami, da stvar
1568 IX  |               komaj pričakujeva, da se povrneš! Pridi in sprejele te bodo
1569 I   |              sam jo bodem pretrgal ter povrnil stvarnici svoje atome! ~
1570 III |               vse!" ~Potem so se zopet povrnile na vrt. Zora je zamišljena
1571 X   |               vse, če je bil tudi samo površen opazovalec reči okrog sebe. ~***~
1572 X   |            Takoj se je obrnila, ker je povsem nespodobno prebirati tuja
1573 X   |                roki. Odprl je usta ter povzdignil roko, kakor da hoče potegniti
1574 VI  |          sedeli v sobi. Ko sem končno ~povzdignila obraz proti mami, bila je
1575 II  |                 vzpelo se je ter divje povzdignilo glavo. Ali potem se je spustilo
1576 X   |           Človek, ki je najsilovitejše povzročil mojim, zapustil je otroka,
1577 X   |             nič ne ve, kake plamene je povzročila v moji duši! Moj duh je
1578 IX  |               vidiš, pa to se je kmalu pozabilo, in sedaj sem, kakor rečeno,
1579 II  |           žalostni spomini že nekoliko pozabljeni bili, prišla je grofinja
1580 VIII|               bitja v morje vesoljnega pozabljenja! Takoj, ko sem bila prišla
1581 IX  |               vhodu vzkliknil: "Bog te pozdravi, Serafina!" ~Tik mize je
1582 VIII|              je župnik. In prijazno je pozdravil čudnega tega zdravnika.
1583 VII |                vrag vse tisto prijetno pozimsko življenje, brez skrbi in
1584 V   |              Ad pocula!" ~Grof Egon je pozvonil ter slugi, ki je po peščeni
1585 II  |                je pristopila k mizi in pozvonila. V sobo je prihitel strežaj.
1586 IV  |                In če mu je ravno denar pošel, priplazil se je ponoči
1587 I   |              časopisih so vlačili naše pošteno ime, celemu svetu so pripovedovali
1588 V   |               že povem, da mi je tedaj poželenje preplulo vse žile! In tudi
1589 I   |              tisti stolp udaril ter ga požgal in ga razdrobil, ni ta prigodljaj
1590 V   |          odprlo se je brezno, ki ga je požrlo potem! Vse je trepetalo
1591 II  |               Eberharda na plošči. ~Na pragu pri vhodu je stala ženska,
1592 II  |               strežaja, ki bi iztolkel prah iz nje. Široki klobuk, ki
1593 Inc |             prašna cesta, polna črnega prahu. Polje ob strani je obdelano
1594 IX  |                Serafina! Sedaj, ko sva praktični ta opravek dokončala, sedaj
1595 V   |                je umazano tisto perilo pralo po časopisih, da je stvar
1596 IX  |               se! Ne opravičiti, to ni prava beseda! Ali --" ~"Opravičiti?
1597 IV  |                v moderno obleko, tipus prave dolgočasnosti. Če si ga
1598 I   |               se, da ga je že dohitela pravična božja jeza!" ~Molče je zrla
1599 I   |              Gospod Bog ga je udaril s pravično svojo jezo! In zaslužil
1600 IV  |            Egon. "Gospod, kdo vam daje pravico z menoj na tak način govoriti!
1601 IX  |               morala honorirati, kakor pravijo skopuhi. No vidiš, pa to
1602 IV  |              pesku ter mladim dekletom pravila, kar jima je le prišlo v
1603 II  |              steno vzidanim, katere so pravile, da so tu pokopani ti in
1604 X   |              že davno ni več plemenit! Pravili so mi, da je prve čase cele
1605 IV  |          Govoril je veliko, a neslano. Pravilo se je, da se je bil čez
1606 IV  |             pastirica na paši! A sedaj pravite: moja čast je žaljena! Čast!
1607 VII |             človek, ki se je predrznil praviti njej take stvari. Po vsem
1608 IX  |            vprašala jezno: "Čemu mi to praviš?" ~"Čutil sem potrebo nekoliko
1609 II  |         prečuden vtis. Kakor podoba iz pravljice bila se je hipoma prikazala!
1610 IV  |               sanja, da si kraljična v pravljici in da te vsako noč prihaja
1611 V   |           hipoma je bil grad zapuščen, prazen in miren. Na vse strani
1612 Inc |                levega obrežja vleče se prašna cesta, polna črnega prahu.
1613 X   |              da je prve čase cele noči prebedel pri tvoji postelji. Menda
1614 X   |         kontesa Serafina je bila ravno prebila dolgo bolezen, boreč se
1615 X   |               ker je povsem nespodobno prebirati tuja pisma. Zopet je pričela
1616 X   |           močno so se ji poznali znaki prebite bolezni. -- ~Zaspano tožno
1617 IX  |               življenje, tako da mu ni prebiti tiste neprijetne izpremembe.
1618 Inc |                na Strugi. Ti pa, ki so prebivali v njej, pretrgali so bili
1619 VI  |              imela! No, pa je bil bolj prebrisan, nego sem menila. Ko mu
1620 II  |           Eberharda, barona iz Struge, prebudilo ju je zoper vse pričakovanje
1621 III |               gomilo. ~"Tiho, da ga ne prebudimo! Tu spi! Vzeli so mi ga
1622 II  |            vitkega telesa dajala ji je prečuden vtis. Kakor podoba iz pravljice
1623 IX  |            svoji gospe!" ~"Ti imaš dar prečudne kombinacije. Gotovo še ne
1624 VII |            vsakega. Ogledala je hleve, predale, žito, vino, ter se je srdila
1625 VII |                je čez noč! In mesto je predaleč! Nevarnost je velika, vaša
1626 IV  |        gozdovih z barvami in mazilci v predalu, strašil pastirje ter risal
1627 X   |            videle razpoke, in po kotih predli so pajki svoje mreže. Mislila
1628 IV  |                storil morda prvi vaših prednikov, uživate vi še sedaj. To
1629 IX  |            vsiljuje v spomin, kadar si predočujem tebe, dragi mi Egon, in
1630 X   |              je vse posvetno, kakor je predpisano za take položaje. Postala
1631 V   |                oni kislo. ~"Saj pa ti, predragi mi vitez, tudi nisi človek,
1632 VI  |                 Ti si ga pač zavrnila, predrznega tega človeka, ki uganja
1633 IX  |             mrzlo njeno lice! Hotel je predrzni ta čin brez dvombe še enkrat
1634 V   |               se je zamislila ter zrla predse, kakor bi jo močno skrbelo,
1635 V   |                med in cvetje. Takoj je predstavil mene za grofa otoškega in
1636 V   |               mojega obraza! Tu pa vam predstavljam izvrstno družbo! Grof Egon...,
1637 IV  |                da je s svojimi skicami preganjal ves svet, to se je že teže
1638 VII |               tisto pisemce prebral in pregledal, pograbil je z roko v grivaste
1639 II  |              to morava tudi! No pa saj pregledava vse, ker tako ni nobenega
1640 II  |               Sedaj pa kar pričniva in preglejva vse! Lahko bi se zgodilo,
1641 IX  |                je povedalo, da je soba pregreta, dejal je lahkoživno: "Sedaj
1642 X   |                vse življenje odtegniti pregrešnemu svetu. Saj se je po vsej
1643 VIII|          zavite otroke v svoj naročaj. Preiskoval je vse bolnike vse fare,
1644 IV  |             obrnilo na drugo stran! Ti prekleti psi!" ~In jezno je vrgel
1645 I   |              Ali ti, Ana, bila si moje prekletstvo! Ti si tista žena, ki me
1646 IX  |                vitez Trd vzel je staro preklo, tisto baronico Holdenovo...
1647 IV  |              razsrdil, da so jo morali prekopati in v drug kot zagrebsti,
1648 I   |           zapeljali, da je hladnokrvno prekoračil meje spodobnosti ter postal
1649 II  |               Vsi strežaji bodo morali prelaziti gozdove!" smejala se je
1650 IV  |             tako razžaljen, da se mora preliti nekaj krvi. ~"Dobro, da
1651 V   |               da je bil tvoj sorodnik, preljubi mi grof, je tudi obžaloval,
1652 X   |                 ki bi v takem položaju premagala izkušnjavo! In tudi naša
1653 III |                   Nobena črta se mu ni premaknila na zarjavelem obrazu. Oko
1654 V   |               Z mrtvim svojim pogledom premerila je pivsko družbo ter počasi
1655 III |          Življenja železna pest nas je premetala in sedaj je vse podrto,
1656 VI  |              in temo! Čez noč sem bila premislila vse! Nikdar ne bodem moškemu
1657 IV  |                zasmejal: "Kakor psa ga premlatim, kjer ga prvič zalazim!
1658 I   |             podal v ječo!" ~Po kratkem premolku nadaljuje: "Bil je v istini
1659 Inc |              tu gospodovali mogočni in premožni baroni s Struge, kakor so
1660 VII |              ni takoj razločil stvari. Premračno je bilo. Potem pa je tam
1661 IV  |             ves svet, to se je že teže prenašalo. Lazil je po gozdovih z
1662 VII |             tako nervozno, da ni mogla prenašati niti jasne svetlobe ne.
1663 VIII|             grob njenega brata?) Danes preobdali so me spomini na tisti dan
1664 I   |           skalovje njegovo. Vnel se je prepir in potem dolga dolga pravda.
1665 I   |          grofom ob bregu ter kričal in prepiral se ž njim. Ponosno je trdil,
1666 III |                 ki smo si tujci, sedaj prepirali med seboj!" ~Spremil ju
1667 X   |             njo. Prepirala sta se. Med prepirom pa ji je povedal čudno zgodovino
1668 IV  |          predniki, tako da je sedaj že preplačano na stotero načinov. Vidite,
1669 X   |               ni brala! Kar ji je srce preplavljalo, ni bilo samostansko, pač
1670 V   |            kesanje. ~Ali z vinom ga je preplul. Vsem pa se je nekako dolgočasno
1671 V   |                dovtipov, da bi ta reka preplula otok in grad, če jih izpustiš
1672 V   |               da mi je tedaj poželenje preplulo vse žile! In tudi grof Milan
1673 VI  |              pri hčeri stvar vršila se prepočasi, lotil se je matere! Čudno
1674 X   |                tuji sobi. Okno je bilo prepreženo. Pri mraku je opazila, da
1675 VII |               ji silile solze v oko in prepričana je bila, da je na svetu
1676 VII |               sedaj ste bolni, ker ste prepričani, da kontesa Otoška o tem
1677 VII |                niti jasne svetlobe ne. Preproge pri oknih so bile izpuščene
1678 X   |                tako kmalu, kakor se le prerado zgodi v prozaičnem našem
1679 VIII|         grobovih, saj vam bode še tako prerano zadonela tromba njihove
1680 VII |            oskrbnikom Iglo na čelu, je prerokovalo, da se tako življenje dolgo
1681 X   |            Časih je dobro, če se drevo presadi v tujo zemljo. Potem raste,
1682 X   |           bodem stari kontinent ter se preselil v novega! Evropa je za mé
1683 X   |            zapisal radikalno zdravilo: preselitev v Ameriko! To bode vsaj
1684 V   |            nadlogami. Kadar pa je bila presitna (odpustite mi ta izraz,
1685 III |            odeja, beli sneg, in vendar prespi tu vsako zimo!" ~Tožno je
1686 X   |               prestara in tudi jaz sem prestar za njo. Časih je dobro,
1687 X   |                novega! Evropa je za mé prestara in tudi jaz sem prestar
1688 IV  |           Modro oko, modro nebo! Potem prestopiš k jutranji zori in k rdečim
1689 IV  |              se po plemenitaških žilah pretaka ravno ista kri kakor po
1690 IX  |             temen trenutek v življenju preteklem! Kakor rešilno hladilo ulegla
1691 II  |              da je žalost. In spominov preteklih, ki bi ju bili morili, tudi
1692 X   |                ravno pričetega zakona. Preteklost je pozabljena in vsi upi
1693 VII |          vprašal je. "Pa je že bil kak pretep, ali pa je kdo padel v pijanosti
1694 IV  |              lep, a surov človek; znan pretepač, ki je pri najmanjši priložnosti
1695 IV  |              veste, da pri vseh svojih pretepih in dvobojih nimate prav
1696 IV  |             tako silovito, da je Egonu pretreslo vse možgane. Sklenil je
1697 I   |             življenja! In sam jo bodem pretrgal ter povrnil stvarnici svoje
1698 Inc |                ki so prebivali v njej, pretrgali so bili že davno vse vezi
1699 I   |           kadar imaš te vrste v rokah, pretrgana je že nit mojega življenja!
1700 V   |                in samo z modrim trakom prevezane. Na bledem obrazu pa ji
1701 IX  |               nekoliko z modrim trakom prevezanih pisem ter jih vrgla na mizo. ~"
1702 II  |        postavljen, bil se je med časom prevrnil in je sedaj visel žalostno
1703 III |          prikrevsal kruljav hlapec ter prevzel gospodovega konja in ga
1704 IX  |             dejanje je bilo, da sem ji prezentiral nekaj menic, katere je morala
1705 VIII|                doživeti! Silna tuga me prešine! In morda, Lucija, morda
1706 IX  |              je bliže, in obraz sta ji prešinila skrb in strah, grof Egon
1707 IX  |             biti ni mogla! Tedaj jo je prešinilo: baron Konštantin ve resnico! ~
1708 Inc |             pri tej vodi. V globini pa preži tolsti som ter se sedaj
1709 IV  |                                     IV~Približevala se je jesen. Na Otok je
1710 I   |               nedolžen, kakor to pismo priča. V pozni noči in malo trenutkov
1711 II  |              prebudilo ju je zoper vse pričakovanje smejanje, sladkozveneče.
1712 Inc |             pozabili. In vsak trenutek pričakuje, da prijezdi iz visokega
1713 IX  |            dragi mi Egon, jaz že komaj pričakujem, da zopet odrineš čez gore.
1714 IX  |              pod svojo streho in komaj pričakujeva, da se povrneš! Pridi in
1715 X   |           Velikanske razpoke v zidu so pričale, da Struga ni prav varno
1716 I   |              je umoril moža, ker so ga priče videle, da je pozno v noči
1717 VIII|              ko se je ozrl po meni ter pričel zopet govoriti. ~"Kontesa,"
1718 IX  |           strmečim deklam, ki so takoj pričele silovito jokati ter klicati
1719 V   |           ukazal, da naj prinese vina. Pričeli so piti in pili so mnogo. ~"
1720 IV  |                so se razpustili psi in pričelo se je tisto divje lajanje
1721 Inc |            tedaj, ko se naša pripovest pričenja, je Struga skoraj podrtina.
1722 X   |               srečo, ki je delež ravno pričetega zakona. Preteklost je pozabljena
1723 IX  |               glavo. Potem pa je moral pričeti oster tek, ker so baronove
1724 X   |              zaprla. Tedaj je zapazila pričeto pismo na mizi. Takoj se
1725 II  |              pristavila: "Sedaj pa kar pričniva in preglejva vse! Lahko
1726 I   |             smrt! Ali Bog moj mi je na pričo, da mi to sovraštvo ne napravlja
1727 IX  |              da mora k srečnemu zakonu pridejano biti nekaj tistega, kar
1728 X   |              gospodje iz kaplanije, če pridejo sèm!" ~Peljal jo je v njegovo
1729 Inc |             obdelano s koruzo, glavnim pridelkom nerodovitni krajini. Vsak
1730 IV  |                nekaj krvi. ~"Dobro, da pridete," rekel je jezno, ugledavši
1731 IX  |            pričakujeva, da se povrneš! Pridi in sprejele te bodo mehke
1732 III |               skozi vrata pri dvorišču pridirjal baron Konštantin. Pred hlevom
1733 I   |          požgal in ga razdrobil, ni ta prigodljaj stvari čisto nič izpremenil.
1734 X   |           jemljem. Tudi pred tvoj prag prihajam. Znana ti je vsa beda, s
1735 IX  |                 Moj Bog! Kontesa, kako prihajate tu sèm?" ~Dvignila je roki
1736 IV  |         spustila v dol ter vsa spehana prihitela k družbi. Povpraševali so
1737 X   |          živela v zavesti, da mora kot prihodnja samostanka izruvati najmanjše
1738 X   |                 To bode vsaj pomagalo! Prihodnji list pa že dobiš iz Minesote
1739 X   |               in vsi upi se opirajo na prihodnost. In mi želimo, da bi jima
1740 X   |               je povedano, da je usoda prihranila meni najhujše. Človek, ki
1741 IV  |            pojme o svoji časti in vaša prijatelja trgala bodeta brez uspeha
1742 IV  |                takoj zopet odpihal ter prijateljem pripovedoval, kako da je
1743 VI  |     zadostovalo bode to Tvoji nesrečni prijateljici. -- ~
1744 IV  |               poleti pa pohajkoval pri prijateljih okrog. In če mu je ravno
1745 IX  |             papa ter se ti v največjem prijateljstvu priporočam!" ~Lahno žvižgaje
1746 IX  |              kaj in kako. Sedaj pa sem prijazni tvoj papa ter se ti v največjem
1747 IX  |                in kakor boječ zajec je priječal tu sèm ter berači okrog
1748 V   |                Bela obleka se je tesno prijemala njenih udov, lasje pa so
1749 VIII|       Pristopil je k meni ter mi hotel prijeti roko. A nisem mu dodelila
1750 Inc |              dolino. Tam pa je krajina prijetnejša. Črni gozdovi se na obeh
1751 II  |           prišla na Otok. Na deželi, v prijetni naravi upala je zdravila
1752 VII |             njo je vzel vrag vse tisto prijetno pozimsko življenje, brez
1753 Inc |            vsak trenutek pričakuje, da prijezdi iz visokega portala tropa
1754 IX  |           zavije v znani hrastov gozd, prijezdil ji je slučajno nasproti
1755 II  |              še vstal ni, ko sta se mu prikazali gospici. ~Nekoliko piščet
1756 IV  |                Lindenholz. Tanka dolga prikazen, postavljena na tanke dolge
1757 X   |               je brez dvombe pri čudni prikazni tega strežaja. ~Mož je moral
1758 IX  |              za njim kakor za mrtvaško prikaznijo. Oči so se ji napele in
1759 VII |         oskrbnika, ki se mu je ponižno priklanjal. ~"Kdo je bolan?" vprašal
1760 II  |               hlevu je ležal na verigi priklenjen pes. Ali bil je tako star,
1761 III |             živinče. Nekje iz hleva je prikrevsal kruljav hlapec ter prevzel
1762 IV  |               za njo, ter diplomatično prikrila notranjo razburjenost. ~
1763 VII |                bolnico. Z robcem si je prikrivala obrazek in tako slabotna
1764 V   |             tudi nisi človek, ki bi se prilegal takemu duhu, kakor je bil
1765 V   |           razbeljenimi svojimi možgani prilično s svojim obrazom obrnil
1766 IV  |          ponoči do svoje žene ter ji s prilizovanjem izvabil, kolikor je hotel.
1767 IX  |           odšel h kontesi. Z mirnim in priljudnim obrazom vstopil je pri njej
1768 IV  |              energije, potem ti mirno, priljudno, ponižno in nekoliko trenutkov
1769 V   |               prihitel, ukazal, da naj prinese vina. Pričeli so piti in
1770 IX  |               železnico in glej, da mi prineseš tiste otročarije! A grof
1771 VI  |                 ki mi je kot dediščina pripadel po očetu, grofu Milanu.
1772 IV  |           hlapce in dekle. ~Nekega dne pripeljal se je tudi vitez Trd, ud
1773 IV  |               mu je ravno denar pošel, priplazil se je ponoči do svoje žene
1774 VIII|                videla tudi, kako jo je priplula tistega groznega večera
1775 Inc |        kletvinami tolste konje na vodo pripode, raztopi se takoj tudi romantika.
1776 IX  |                največjem prijateljstvu priporočam!" ~Lahno žvižgaje je odšel
1777 I   |              mimo ter s šumenjem morda pripovedovala drobni ptici o nesrečni
1778 I   |           pošteno ime, celemu svetu so pripovedovali ta 'roman', milovali mene,
1779 I   |              dekle je zblaznelo, kakor pripovedujejo. Vsem pa so postavili nekovega
1780 IX  |               za porabo ni!" ~"Čemu mi pripoveduješ vse to! Povej mi rajši,
1781 Inc |       imenovali. Ali tedaj, ko se naša pripovest pričenja, je Struga skoraj
1782 IV  |                človek, ali ona tega ni pripoznala. Da ni čeden človek, to
1783 I   |                sta mnogo denarjev, ali pripravdala si samo strupeno sovraštvo!
1784 I   |            svojih pesteh. Končno jo je pripravil ob vse -- menda še celo
1785 IX  |               pa je zarenčal ponosno: "Pripravite mi sobo in potem povejte
1786 IV  |             dozdeva se mi, da si danes pripravljen k naskoku! Bolje bode, če
1787 IV  |           inteligence je morala napeti priroda, ko je pognala plemenito
1788 V   |              ne zorelo vino na svetu!" pristavil je melanholično ter si nalil
1789 II  |               nekaj časa. Potem pa sta pristopili k ploščam, v steno vzidanim,
1790 VIII|                je, da sem se že skoraj privadila zimskega svojega življenja.
1791 IX  |              je prav! S časom se me že privadiš, Serafina! Zapiši si torej
1792 I   |              Struge. In vsako jutro je priveslal k temu stolpu ter časih
1793 V   |            vodi. Luna je bila ravnokar priveslala izza hribovja in zvezda
1794 IV  |                 Čast! Ako je vaša čast privezana na tako malenkost, potem
1795 Inc |       zeleno-temna. Nekoliko čolnov je privezanih pod vrbovjem in po vodni
1796 I   |             zmislil, da je k tej skali privezati dal čoln in da si je tam
1797 IV  |                S seboj pa je vitez Trd privlekel dolgočasnega svojega sina
1798 VII |             nad oskrbnikom. Nikomur ni privoščila dobre besedice. In ko je
1799 X   |               celo predrznil, da ji je privzdignil glavico. To bi bil storil
1800 X   |                Ali glavice si ni upala privzdigniti tedaj. Odločno se je sramovala.
1801 V   |            dovtipom, tako da je dekle, prišedše tedaj ravno iz samostana,
1802 VII |           deset korakov odkrije. Blizu prišedši pa postavi svoj košek na
1803 IV  |               svoji mladosti se je bil priženil v bogato aristokratično
1804 IX  |              korakov pred sé, tedaj je prižvenkljal grof Egon ter sredi otoškega
1805 I   |             njegovo truplo tam doli na prod. In kakor mi je sedaj stvar
1806 IV  |  aristokratično hišo ter nekrasni ženi prodal lepo svoje telo. Živel je
1807 I   |                najem, spodili družino, prodali živino in denar zaračunili
1808 VII |            izpod čela, videle so se mu proge. ~Osorno je ogovoril oskrbnika,
1809 IV  |                da naj napravi vsak dan program. Postal je nekakov dvorni
1810 VIII|              ljubil. Častitega gospoda prosila sem tudi odpuščanja, ker
1811 IV  |                kontesa ostro, "lepo te prosim, nikar mi ne izpridi lepega
1812 X   |               popolnoma in napravim ji prostor! Potem naj pride grof Egon
1813 II  |              sta vstopili. Iz mračnega prostora pa sta skozi ubito okno
1814 IV  |         razkropila se je vsa družba po prostorih. Potem pa so se razpustili
1815 IX  |                vojak! Stvar se ti bode prozaična videla. Vrag vedi, kje je
1816 X   |            kakor se le prerado zgodi v prozaičnem našem življenju! --~
1817 IV  |                katere so bili vpreženi prozaični voli, da bi vlekli gospodo
1818 III |                pričakovali. Pri nas je prozaično vse, in poezija na Strugi
1819 IX  |                njen obraz je slonel na prsih njegovih, in časih je čutil,
1820 III |          cvetjem. ~Zora pa je položila prst na ustni ter izsula iz svojega
1821 IX  |              pa tudi sedanjega kralja! Prva krasna kakor sonce, ravno
1822 IX  |               zvezo z morilcem svojega prvega moža! Na steni visita podobi
1823 IV  |              psa ga premlatim, kjer ga prvič zalazim! Kakor psa!" ~
1824 IV  |        dvorišču ter krotili cele trope psov, lajajočih in po divjačini
1825 Inc |               iz ločka vzdigne povodna ptica ter leta, tožno kričeč,
1826 I   |             morda pripovedovala drobni ptici o nesrečni ljubezni, zavoljo
1827 V   |                 Zviral se je po stolu, puhnil dim skozi nosnici in raztegnil
1828 III |               pot. -- ~Obhodile so vse puste steze opuščenega vrta. Blazna
1829 II  |                Kako krasno! Sedaj tega pustega svetnika doma ne bode! Bog
1830 VI  |      vzkliknila sem od strmenja. Ni mi pustila govoriti. ~"Poglej, grof
1831 VII |              razuma, kar ga mu je bilo pustilo večletno zimsko pijančevanje.
1832 VII |               Da pa vas, milostiva, ne pustim brez zdravila, imate ga
1833 IV  |          mogočen, zakrivljen nos, in s pustimi lasmi, ki si jih je okrog
1834 VIII|            groze s koščeno svojo roko. Pustite jih v grobovih, saj vam
1835 I   |          storjen! Čemu naj mi je še to pusto življenje? In kadar imaš
1836 V   |            zahajal na kljunače in mene puščal doma. A potem se je vdal
1837 VI  |             Otoku bodem živela kakor v puščavi! Pozabljena od vsega sveta
1838 X   |                vrst od starega tvojega puščavnika! Očetna hiša mi razpada,
1839 V   |                Srebali so črno kavo in pušili drage cigare, da se je dima
1840 IX  |              tisti listi conditio sine qua non. A jaz sem zavezan s
1841 Inc |           vodni vršini se gonijo gosi, race in trije ali štirje mogočni
1842 I   |           brala vsakdanje pismo ali pa račun svojega oskrbnika. Končavši
1843 VIII|                   Tako!" ~"In vi bi to radi videli!" ~"Istina je, da
1844 X   |                Sedaj pa sem si zapisal radikalno zdravilo: preselitev v Ameriko!
1845 IX  |              obrazu pa se mu je kazala radost, ko jo je videl koprneti
1846 IV  |             kako velika. A živeli so v radosti, jahali, vozarili se, veslali
1847 IV  |               kolovozih. Med smehom in radostnim govorjenjem odrinili so
1848 II  |            usedli na mah in se otročje radovali, da se jima je skrivnostni
1849 V   |                stari vitez Trd. Bil je radoveden kakor ženska. ~"Dobri časi
1850 V   |               vina v grlo. Drugi pa so radovedno napeli obraze. ~"Prišlo
1851 IX  |          pripoveduješ vse to! Povej mi rajši, kako da si prišel danes
1852 IV  |            bengalični ogenj, izpuščali rakete, podnevi streljali na tarčo
1853 VIII|            ležijo pobiti ter zdihujejo ranjeni! Skoraj se mi je hotel smiliti,
1854 VIII|              vedela ceniti plemenitega ranocelnika!) ter jemal umazano zavite
1855 Inc |           streho. ~Krog grajskih zidov rastejo koprive in druga taka slaba
1856 I   |                na leskovem grmu, ki je rastel tik klopi, na kateri sta
1857 II  |             hrastov gozd. Okrog nje so rastli visoki, stari hrasti, obraščeni
1858 VII |         obnebje pri nas ne ugaja takim rastlinam, kontesa! Sneg in gosta
1859 IV  |                je pognala plemenito to rastlino! In kaj sem vam napravil
1860 IX  |              vendar tak kakor kopriva, rastoča za plotom! To sem ti morala
1861 II  |                sta stopili iz gozda na ravan, ležala je Struga pred njima.
1862 IX  |              bila je vržena iz svojega ravnotežja in valovi obupnosti so ji
1863 IX  |               tik nje ter takoj skočil raz konja. ~"Moj Bog! Kontesa,
1864 V   |               puško od sebe ter tiščal razbeljeni obraz v rušo in dejal obupno: '
1865 V   |                usta. Ko pa se je mož z razbeljenimi svojimi možgani prilično
1866 X   |              vrtu. ~Mlademu možu se je razbistrilo po možganih in mislil si
1867 VIII|                 Vsa čutja v meni so se razburila nad pogledom, ki se mi je
1868 I   |                bil čudno vznemirjen in razburjen. Na vsako vprašanje je ostro
1869 VI  |             Dozdeva se mi, da si čudno razburjena?" ~"Serafina, dete moje!"
1870 VII |           njeno ročico ter štel udarce razburjenega srca. Kontesa pa je vprašala
1871 IV  |         diplomatično prikrila notranjo razburjenost. ~Baron Konštantin pa je
1872 IV  |       pomladansko cvetje, katero se je razcvetelo na tvojem obrazku!" ~"Egon!"
1873 IX  |             licu, na glavi pa so se ji razdrle kite, da so se razpustili
1874 I   |             udaril ter ga požgal in ga razdrobil, ni ta prigodljaj stvari
1875 IV  |               a s polenom je otepel in razgnal vse, tako da se ga od tedaj
1876 V   |              trenutku smo bili v živem razgovoru. In če ste poznali grofa
1877 IV  |              je tisto divje lajanje in razgrajanje v gori, ki je na vse jutro
1878 VII |          gospodu Igli povedal ta ukaz, razjaril se je močno: "Zdravnik!
1879 V   |                in morda so se ji tedaj razklenile teme, v katere je bila zavita
1880 I   |                tisto streljanje do nas razlegalo. Z baronom s Struge se nikdar
1881 VII |                in steklo na sto koscev razletelo. ~
1882 X   |       častitljivo to poslopje kmalu se razlezlo na vse štiri strani. ~Nekje
1883 X   |                dež po razsušenem polju razlije se mi časih po duši zavest,
1884 VII |             srdit še vstopil, ni takoj razločil stvari. Premračno je bilo.
1885 X   |                njo! Da se je pri takih razmerah morala sprijazniti s svojim
1886 X   |            zopet združiti, kar je bila razmetala poprej z neusmiljeno svojo
1887 X   |         koridoru prišel ji je nasproti razmršen deček z metlo v roki. Odprl
1888 II  |                mlad hlapec ter pomolil razmršeno svojo glavo čez zid, raztegnil
1889 IX  |          odhitela po stopnicah na vrt. Razoglava je stopila na mraz, gazila
1890 X   |             puščavnika! Očetna hiša mi razpada, srce razpadlo mi je že
1891 I   |               še sedaj, ko je že davno razpadel v svojem grobu! In če se
1892 II  |           obleke ne! Tudi črna slika v razpadlem okviru je bila raztrgana. ~
1893 X   |           Očetna hiša mi razpada, srce razpadlo mi je že davno! Kakor drevo
1894 II  |          svetišču. Mali oltar bil je v razpadu, svetniki na njem pa polomljeni
1895 X   |            Zeblo jo je. Iz debelega in razpokanega zidovja razširjal se je
1896 Inc |           odrgnjeno, rjavordečkasto in razpokano, da se je bati, da zleze
1897 IV  |           majhno pogorsko senožetjo na razpotju, od koder se je videlo v
1898 Inc |               visokih gorskih grebenov razprostirajo, med njimi pa napravljajo
1899 IV  |             lov na planinah in rebrih, razprostirajočih se nad Otokom. Na vse jutro
1900 V   |             Otoku. Kakor listje v pišu razpršila se je takoj in hipoma je
1901 IX  |                na vrtu in vino je bilo razrešilo jezik našemu dobremu baronu,
1902 Inc |             podrtina. Njeno zidovje je razrito, odrgnjeno, rjavordečkasto
1903 III |               sedaj je vse podrto, vse razrušeno, vse mrtvo!" ~Konteso Serafino
1904 III |                boli glava, kakor bi mi razsajala huda nevihta po njej! Ali
1905 I   |             končno so državni gospodje razsodili, da tista Pečina ali tisti
1906 IV  |             vitez Trd se je o tem tako razsrdil, da so jo morali prekopati
1907 I   |         ogiblje. Žalostno življenje!" ~Razsrdila se je ter zmečkala list
1908 X   |                mladega vojaka. A to je razsrdilo gospico hčer. Mladi očim
1909 IX  |            Baron pa se je skoraj hotel razsrditi po svoji navadi. ~"In v
1910 X   |           takem položaju. Kakor dež po razsušenem polju razlije se mi časih
1911 VIII|               Tisti večni plesi, tiste razsvetljene dvorane, polne dolgočasnega
1912 V   |           pravim vam resnico, da se je raztajal kakor otroče. Hotel se je
1913 Inc |          tolste konje na vodo pripode, raztopi se takoj tudi romantika.
1914 X   |             njeni naklepi so se hipoma raztopili. Ali naposled se je zopet
1915 II  |               razpadlem okviru je bila raztrgana. ~Vzgojeni v veliki pobožnosti,
1916 III |              Spremil ju je do dvorišča raztrganih vrat ter se poslovil z lahnim
1917 Inc |         gredicah. Kavke in sokoli, pod raztrganim ostrešjem gnezdeči, pojajo
1918 VII |             Igla izgubil še tisto malo razuma, kar ga mu je bilo pustilo
1919 X   |             sebe. ~***~Struga je sedaj razvalina. Na Otoku pa je vse polno
1920 X   |             diplomatičen, da je v hipu razvidel razmere. Pogumno je pristopil
1921 I   |               sta sedeli. Ona pa se je razvnela: "Kak fantast! In s sovraštvom
1922 III |            šinil iz očesa. Hotel se je razvneti. Uprl je pogled na njo tako
1923 Inc |                Strugo se dolina mahoma razširi. Sredi reke se očem odkrije
1924 VII |             gardino, da se je svetloba razširila po sobi. Kdo je bil ta človek,
1925 V   |                baron pozabil spraviti. Razširile so se ji oči. Nepremakljivo
1926 V   |             potem se ji je kakor zarja razširilo čez obraz in morda so se
1927 IV  |              da stvar tako končana ni! Razžalili ste me na moji časti, in
1928 X   |             vsakdo izmed nas. Videl je razžarjen obrazek in dvoje solznih
1929 I   |            hipoma stal v sobi, bled in razžarjenega pogleda. Milan je planil
1930 X   |         Serafini pokazale se niso samo rdeče lise na licih, temveč oblila
1931 IV  |         prestopiš k jutranji zori in k rdečim mojim licem ali pa k zlatim
1932 VIII|           gotovo še cerkve, sloneče na rebri nad Strugo. Pisala sem torej
1933 IX  |          pozabilo, in sedaj sem, kakor rečeno, srečni tvoj papa!" ~"Prav
1934 IV  |              No pa to je strast, ki ni redko sejana po božjem svetu!
1935 Inc |             tožno kričeč, nad vodo. Le redkokje zagledaš ribo na vršini,
1936 II  |            kakor je bilo videti, slabo rejeno. Jezdec bil je visoke postave
1937 IV  |            krvi. ~"Dobro, da pridete," rekel je jezno, ugledavši barona. "
1938 IV  |        vozarili se, veslali s čolni po reki, ribarili s trnkom ali pa
1939 IV  |        mogočnih ušes česal v dolga dva repa, bil je mladi ta človek,
1940 I   |               Milan je bil vendar tako resen značaj!" ~"Kako je to vse
1941 Inc |               loček ali gleno in tista resnata, povodna trava, ki se sedaj
1942 X   |             občudovala njegovo cvetje, resnega barona glava prišla v sumnjivo
1943 X   |          manjka ženske in da je človek revež, ki mora stanovati v takem
1944 V   |               potegnili! Bolje bi bilo revežu, da ni pil vina in da ni
1945 Inc |               vsak korak se ti odkriva revščina in beraštvo. Če pa se nad
1946 IX  |              duševno tvojo plitvost in revščino! Ene stvari ne bodem nikdar
1947 IV  |                da te vsako noč prihaja reševat energičen knez iz oblasti
1948 IX  |             življenju preteklem! Kakor rešilno hladilo ulegla se ji je
1949 II  |                vršini. Kruh sta metali ribam, da so se s hruščem trgale
1950 IV  |               veslali s čolni po reki, ribarili s trnkom ali pa zahajali
1951 Inc |             vodo. Le redkokje zagledaš ribo na vršini, samo, otožno,
1952 IX  |               Delali so nama zapreke v Rimu in drugod! No, končno se
1953 Inc |         zidovje je razrito, odrgnjeno, rjavordečkasto in razpokano, da se je bati,
1954 V   |            nogi ter izpustil izmed zob robato kletvico. Vsa družba se
1955 VII |             pri mizi opazil bolnico. Z robcem si je prikrivala obrazek
1956 VII |                 Krčevito je posegla po robcu na mizi ter ga trla med
1957 VII |            postavila pred njega, vrgla robec na mizo, kri pa ji je napolnila
1958 I   |                tebi ne odpuščam! In na robu groba imam edino to zavest,
1959 V   |              vode, dobili so v skrčeni ročici ostanke podobi, ki je nekdaj
1960 V   |                 ki je po peščeni stezi ročno prihitel, ukazal, da naj
1961 I   |               je prišel v dotiko z ono rodbino?" ~Grofinja Eliza je besedo "
1962 I   |           trgali čast stari, plemeniti rodovini. Najmanjša stvarca ni ostala
1963 X   |              udarila nebesa mojo ubogo rodovino. Ali danes naj ti je povedano,
1964 IX  |              se prijazno pogovarjava o rodovinskih svojih stvareh ter pokladava
1965 V   |                njem! A bil je kavalir, rojen kavalir, pravim vam, in
1966 Inc |                širokimi, nagrbančenimi rokavi. ~Moderne naprave okrog
1967 IV  |               na Otoku. Nosil je vedno rokavice in malo je govoril. S seboj
1968 II  |                ki se je bila napila iz romanov navdušenja do romantike. ~"
1969 II  |            Melanholičen vtis, ali tudi romantičen! ~"Poglej, kako romantično!"
1970 II  |              stanu, pri mladem ženstvu romantičnega vtisa napravljati. ~Leno
1971 Inc |         pripode, raztopi se takoj tudi romantika. Mimo Otoka pa se leno vali
1972 IV  |                 Ulegel se je z glavo v rosno travo in, ko je dekle dejalo,
1973 VI  |            okrog mene in kolikokrat se rotil, da me ljubi! A sedaj hoče
1974 IV  |              poti navzdol. Rdeča kakor roža stala je pri strani. A ko
1975 IX  |              po oknih narisal najlepše rože in ko je megla zakrivala
1976 IV  |           važno. Ta dva sta s sabljami rožljala po pesku ter mladim dekletom
1977 VII |               stopil v vežo, da je vse rožljalo, ko je korakal po tlaku. ~
1978 V   |                vpletla divjo belordečo rožo. Kakor srna je plašno zrla
1979 V   |              moža!" vzkliknil je vitez Rudolf. "Večkrat sem že čul govoriti
1980 IV  |              dolgočasnega svojega sina Rudolfa. Ta sin je bil v majhni
1981 V   |             nachher wieder. ~Friedrich Rückert ~Drugi dan po lovu, popoldne,
1982 VII |             tla ter izvleče iz umazane rute majhno, drobno pisemce,
1983 V   |              tiščal razbeljeni obraz v rušo in dejal obupno: 'Moj Bog,
1984 IV  |              pa ni važno. Ta dva sta s sabljami rožljala po pesku ter mladim
1985 IV  |                 da se ne vedem kakor v salonu. Tako ležati in gledati
1986 VIII|             govoril nekaj o usmiljenem Samaritanu; mene pa je pretresla groza,
1987 Inc |              ti, da je struga nalita s samim črnilom. ~Prav pri bregovih
1988 X   |               je ne morem! Samovoljna, samoglavna ženska je, ali sovražiti
1989 X   |               Serafina tu sèm. Iz gole samoglavnosti! Njena mati, stara ženska,
1990 I   |            noči in malo trenutkov pred samomorom svojim ga je pisal Milan
1991 X   |         zavesti, da mora kot prihodnja samostanka izruvati najmanjše koreninice
1992 X   |             srce preplavljalo, ni bilo samostansko, pač pa popolnoma posvetno.
1993 V   |            sprijaznjena, hodila sta po samotnih stezah, in pravil ji je
1994 X   |             ali sovražiti je ne morem! Samovoljna, samoglavna ženska je, ali
1995 IV  |               dete, da se ti vsako noč sanja, da si kraljična v pravljici
1996 IV  |               kaplja na listu in vsaka sapica jo mora otresti. Jaz imam
1997 III |           mrtvo!" ~Konteso Serafino je sarkastična ta govorica takoj raztogotila. ~"
1998 X   |               slučajno. Izvršila se je scena, kakor je pri ženski navada;
1999 IV  |                da mu ni mogel v besedo seči. In to, kar je govoril,
2000 IX  |           podobi umorjenega in pa tudi sedanjega kralja! Prva krasna kakor
2001 Inc |          drevoredi človeka pač hitro v sedanjost pokličejo. In če umazani