Part

  1 I   |       Predvsem se je takrat vedelo že gotovo, da pride meseca
  2 II  |          teleta, okrog katerega je že izvoljeno ljudstvo v puščavi
  3 II  |         tega volka tracijskega, ki že toliko sto let sesa kri
  4 II  |  previdnost vsakemu rojenemu bitju že v ime vlila nekaj temne
  5 II  |       raztolmačil si bode marsikaj že iz imena samega, kar se
  6 III |            Vajkard Turjaški, tedaj že knez in vojvoda v Šleziji
  7 III |           upijanil. Če so tovariši že pod mizo ležali ali pa gledali
  8 III |            Aricaga, nasitil sem se že od tega navadnega ženstva,
  9 III |     življenja. - Ko je bilo malone že vse odšlo, prišla je iz
 10 III |           ti povem, Aricaga, da je že sedaj prikovano moje srce
 11 III |           Strmelo je vse, nekoliko že zategadelj, da je sploh
 12 III |         jih čuli, upam, da ste jih že sedaj pozabili, kakor bi
 13 III |        ugledal nego takrat, ko sta že stopila na peščeno areno. ~
 14 III |           svoje prste vmes vtikal! Že si nekaj staknil, kakor
 15 III |         sebi! Vaša milost, ali smo že doživeli kaj takega! Deo
 16 III |          Ali toliko vam pravim, da že dolgo opazujem, kako mi
 17 III |         Fulmina coeli! Palec ti je že vzel hudič, a dušo, menim,
 18 III |          hudič, a dušo, menim, ima že tudi v pesteh! Prišel bi
 19 IV  |         ter šepetaje vprašal: "Ali že dolgo čakaš, Vid?" ~"Jaz
 20 IV  |          dijaških beračev je sedaj že res toliko kakor listja
 21 IV  |         Janez Vaccano je bil tedaj že v sivi starosti in z veliko
 22 IV  |       krasila prsi, in dasi je bil že v letih, kazalo se mu je
 23 IV  |       deželni glavar. Bil je tedaj že židane volje. ~"Da, odpuščanja
 24 V   |         Bog, deželni stanovi. A si že slišala kdaj, da je zajec
 25 V   |         Vid, s katerim smo se bili že poprej seznanili v lopi
 26 V   |          moje sestre sin, ne bi te že davno pogledal več, tako
 27 V   |         sam Bog zna, koliko rok je že prehodil in koliko vina
 28 V   |      prehodil in koliko vina se je že spilo zanj. Sedaj je v mojih
 29 V   |       pravi naš ,pactum'; ali kako že imenujete tisto! Denar na
 30 V   |       visoki stanovi tako od stani že vedo, da ni vse v redu v
 31 V   |          družba. Tudi je bila soba že prenapolnjena z dimom; in
 32 V   |       dimom; in ker so bili dijaki že precej pijani, tako da so
 33 V   |           Kljukčevi mizi. Ta ga je že dolgo časa opazoval s hudobnim
 34 V   |         kakor vidite, in obilo sem že pil in precej je že dolga
 35 V   |            sem že pil in precej je že dolga pri Plavčku! Ha, kaj
 36 V   |       Gospod Quintus, ki je medtem že davno vtaknil beneški zlat
 37 V   |     gostilničarju, ki je bil tedaj že pijan, spretno izpodnesel
 38 VI  |    zgodovini slavne naše stolice. ~Že za naše pripovesti je bila
 39 VI  |            ko je od tedaj preteklo že več nego dvesto let! ~Pričetkom
 40 VI  |           kožuhovino, o kateri smo že poprej pisali. ~Končno ni
 41 VI  |      oživelo. Ob treh popoludne so že goste čete sule iz mesta,
 42 VI  |         slovensko mestu tudi tedaj že bilo blagoslovljeno, katere
 43 VI  |          ob strani, materam, ki so že tudi takrat kazale tisto
 44 VI  |          radovedneži. Videč, da so že vsi prostori zasedeni nad
 45 VI  |          ki je sedaj gotovo izbran že med božje svetnike!" ~"To
 46 VI  |         vam, ljubi moj, povzročili že toliko gorja." ~"Nočete
 47 VI  |          Rozine sklepati, imele so že tedaj v tistih neolikanih
 48 VI  |        visokimi, starimi smrekami. Že se je začul iz dalje trombe
 49 VI  |           iz dalje trombe glas, in že se je od množice do množice
 50 VI  |        plašču, "in tudi vem, da si že desetkrat zaradi kraje sedel
 51 VI  |          bile drobnice - kakor sem že dejal - zelo polne in veje
 52 VI  |          šenklavški zvonik v njem. Že sem pričel obirati veje,
 53 VI  |        zavrtil z drevesa v prepad. Že sem mislil, da mi je preljubi
 54 VI  |          zadnjo, prebridko uro, in že sem mislil, da se bom sedaj
 55 VI  |        sveta. Hleb in sadje pa sem že použil, in sedaj moram lakot
 56 VI  |        očetov jezuitov, kjer se je že zgodilo toliko svetih čudežev!
 57 VI  |       konjska kopita. ~Tedaj se je že mračilo in z močvirja se
 58 VI  |            dobra gospa, potem bode že resnica! Molitve ne znajo
 59 VI  |         pod njimi je vladala tedaj že črna tema. In to temo je
 60 VI  |            Kljukec veselo, "čuk se že oglaša!" ~"Noč je, glejmo,
 61 VI  |          je oglašala ponočna ptica že prav blizu, kakor bi sedela
 62 VI  |          glavo bi stavil, da se je že mnogemu zasadil v trebuh,
 63 VI  |            Sonce svojega položaja, že ga je dušila železna pest
 64 VII |         Ravno tiste čase je, kakor že rečeno, Turjačanom cvetela
 65 VII |            odgovoril: "Upam, da mi že sije! A vi tam pri Turkih
 66 VII |            je v istini na skrivnem že pripovedovalo, da se mu
 67 VII |           se je zopet: "Caraffa je že v mojih rokah! A povej mi,
 68 VII |           orožje. Mi vsi trije smo že sivih las in, kakor vidite" --
 69 VII |     mogočna roka!" ~"Povejte torej že vendar kdaj, kaj hočete?"
 70 VII |          tudi glavar, "če se stvar že ne d odložiti!" ~"Hvala
 71 VII |        ekscelencija! Kakor sem vam že pravil, pobili so me k tlom
 72 VII |           grad mojih očetov, ki ga že toliko let nisem videl,
 73 VII |           ropota!" ~"Nekaj se bode že moralo storiti. Tvoja skrb
 74 VIII|             pobegnem jim s silo!" ~Že je hotel stopiti s hodnika
 75 VIII|       izročiti satanu, kjer je vam že odkazano mesto. Ali ker
 76 VIII|           Z Bogom, gospod Sonce!" ~Že je hotel vstopiti v dvorano,
 77 VIII|          kateremu se je morda konj že sedlal, ki naj ga ponese
 78 VIII|           Morda se je v istem hipu že poslavljal Jurij Ljudevit
 79 VIII|           in njegovih krasotah smo že pisali na drugem mestu.
 80 VIII|            ne vedel kaj in kako. ~"Že gre, že gre!" kričal je
 81 VIII|       vedel kaj in kako. ~"Že gre, že gre!" kričal je s hripavim
 82 VIII|   Gospodine, gospodine, kje sva se že videla! Čakajte no, čakajte
 83 VIII|          Medtem je bil vitez Sonce že odhitel po vrtni stezi.
 84 IX  |           škofovem gradu obedoval. Že v noči sta bila zapustila
 85 IX  |            Hanibal Goncaga ter sta že prej dospela v Ljubljano
 86 IX  |           so visoki stanovi vedeli že mnogo prej, kdaj pride Leopoldus;
 87 IX  |          letopiscu. ~Ob eni uri je že bilo vse mesto na nogah!
 88 IX  |        glavar zavestno, "in povsod že tudi ne morem biti! Sicer
 89 IX  |            ker ste svoje življenje že tako prenapolnili s slavnimi
 90 IX  |      izbranih karlovških plemičev: že večkrat omenjena telesna
 91 IX  |         nam, gospod glavar, da smo že dolgo želeli gledati zemljo,
 92 IX  |        poem mimo mestne hiš (ki je že tedaj stala na mestu, kjer
 93 IX  | pokopališče; pri vratih tega sedaj že davno pozabljenega grobja
 94 IX  |        tistim Lahom, o katerem smo že pisali. Kljukec, ki je zasilo
 95 IX  |          mestno hišo. ~"Kako ti je že ime, amico?" vprašal je
 96 IX  |     vprašal je Kljukec znova. "Kje že služiš? " ~"Pri Turjačanu.
 97 IX  |            so lojalni Ljubljančani že tiste dni slavili svojega
 98 X   |            mestu. ~Viteza Sonca je že hotel zapustiti pogum, in
 99 X   |           gozdovih in da so morali že prenesti brezbrojno nezgod
100 X   |          je, res! Ali sedaj smo si že nalili lonec, in čakati
101 X   |          Dobro leto je pri nas, in že bi bil rad gospod!" zatulil
102 X   |           Tinač naposled. "Voda je že takšna , da jih mora vse
103 X   |           A zunaj mestnega zida je že prežal name suhorebrni Kljukec
104 X   |    skalovje in voda! No, pa bodeva že še napravila račun. Za Tolščaka
105 X   |        usoda. Kakor se je v družbi že pripovedovalo poprej, bil
106 X   |        odurnejši vtis. ~"Bodem vam že kuhala, če že naprej vse
107 X   |            Bodem vam že kuhala, če že naprej vse sneste in požrete!
108 X   |        meniha Martina, ki se sedaj že davno peče v peklenskem
109 X   |            svoje delo satan, ki je že od nekdaj gospodaril tam
110 X   |    peklenskega zapeljivca! Res je, že dolgo časa se nisem spovedal
111 X   |           ali Soncu ali kako se mu že pravi, da nam taki računi
112 XI  |          ter molče stopala ob robu že omenjenega jarka. Nekdaj
113 XI  |           in z vodo napolnjen. Ali že v tistih časih niso Turjačani
114 XI  |          spuščali v grajski jarek: že davno se je bil posušil,
115 XI  |          vse to je dajalo poslopju že tiste dni toliko da ne ravno
116 XI  |          oglasila, ker se je tedaj že kuhala v širokih loncih
117 XI  |         maršalek zapuščenega gradu že v sivi starosti in da je
118 XI  |           pričevalo, da je mož pil že na vse jutro in da se nahaja
119 XI  |            kot vojak, in mnogo sem že čul praviti o vaši hrabrosti!" ~
120 XI  |            gospodu Tomažu. ~"Vi se že čuli o meni? Morda so vam
121 XI  |            cesar, ko sem se vendar že tolikokrat bojeval v armadah,
122 XI  |             he, he, he!" ~"Čul sem že, da ste uživali zaupanje
123 XI  |            prav na dan in da se je že kesal, da je sploh zašel
124 XI  |             a ni tako?" ~"Morda je že oženjena!" ~Vitezu Soncu
125 XI  |            kaj takega prigoditi!" ~Že je hotel Janez Sonce v svojem
126 XI  |        padre!" ~"Stara šleva, bodi že pametna kdaj in kaj sram
127 XI  |         dekla na gradu turjaškem. "Že vidim, da si se nalil in
128 XI  |       konec besed!" ~"Enkrat si jo že spraznil, majoliko, in v
129 XI  |          piješ preveč, ker ga imaš že sedaj preveč!" ~Vzela je
130 XI  |         jih nekaj rumenih! Kdaj je že nisem pokusil, hruške Gospodične!" ~"
131 XI  |       odgovori: 'Dvesto let stojim že tu na meji dežele Naaan
132 XI  |          vsakemu daljšemu pogledu. Že je hotel zopet odriniti
133 XI  |          vašim gospodom vas iščeva že dolgo časa! Sam Jezus Kristus
134 XI  |       Gospodično, na kateri je bil že iz dalje uzrl nekaj sumljivega.
135 XI  |        zlesti. Pamet pa ga je bila že prav davno zapustila. ~"
136 XI  |          noč torej! Vse vam povem! Že popoludne pripodil se je
137 XI  |   peklenskem ognju smrdelo!" ~"Sem že tudi nekaj bral o tem,"
138 XI  |         trebuh in želodec v njem!' Že je hotel odriniti, pa se
139 XI  |           pravim vam! Skrita je pa že tako, da je ne dobite, če
140 XI  |            Da Tomaž Ručigaj ni bil že popolnoma pijan, čuti bi
141 XI  |        mojo roko, katera je morila že boljše može, nego so bili
142 XI  |           gnoja in smeti, ki se je že od nekdaj ondi nahajal ter
143 XII |     ponosnega njegovega brata. Ali že so se zbirali črni oblaki,
144 XII |        kakor črvi v prahu! Prilika že pride in sveti Devici je
145 XII |           ko je njegovo veličastvo že davno zopet proti Ljubljani
146 XII |          prah mehak in do tja bode že še priplezal vaš vranec!" ~"
147 XII |          imeli, žlahtni gospod, bi že bilo! Ali kje ga dobiti?
148 XII |         gradu in Bog ve, kaj se je že vse zgodilo, ha, ha!" ~"
149 XII |           sit vsako uro in vina je že popil kakor malodko turjaških
150 XII |            knez znova in v duhu je že gledal dozidano kapelico,
151 XII |        izvestiti, da je na Turjaku že vse zasedeno: pri jaslih
152 XII |         slabega pota in prav močno že želimo, skočiti s sedla
153 XII |            s prsi bratovih, bil je že toliko diplomat, da so mu
154 XII |           smrti. Mi Turjačanje smo že taki, da eden drugega ne
155 XII |            zlat plašč si zavita in že dolgo me je bodel v oči,
156 XIII|         dali prijače, dasi so bili že pri odhodu pošteno pijani.
157 XIII|         tako pozno?' Ali tedaj sem že ležal pred njo na kolenih
158 XIII|            Janeza Sonca. Izpil sem že obila vina, a rečem vam,
159 XIII|          Simonovi'c, he!" ~"Jaz bi že nekaj vedel," odgovoril
160 XIII|            še v Bihačgradu -" ~"Je že zopet ta prekleti Bihačgrad
161 XIII|          Oj kolikokrat vihrali smo že ž njim v zeleno Bosno, in
162 XIII|    trenutek potresla roka, dasi je že nosil železje, ko smo mi
163 XIII|       prišel v Bihačgrad, menil je že, da bode sam v hipu podjarmil
164 XIII|        Simonovi'c, ki je bil tedaj že pozabil na poprejšnji prepir. "
165 XIII|       Simonovi'c. Tedaj so mu noge že nekaj omahovale in oko bilo
166 XIII|        omahovale in oko bilo mu je že kalno postalo. Skoraj se
167 XIII|    pokadilo od prahu. ~"Aricaga je že pijan," smejal se je Jurij
168 XIII|            ga bom pil, ko bodeš ti že davno pod mizo ležal, dveiški
169 XIV |        občinstvo, katerega je bila že takrat Ljubljana polna,
170 XIV |       takoj, da je od tedaj skoraj že vse zamrlo in da so ponosne
171 XIV |          ne govoril bi morda sedaj že nikdo več slovenski v slovenski
172 XIV |        kakor danes čutili se nismo že dolgo!" ~Volk Engelbreht