Part

  1 I   |              res je prišel Janez Sonce iz male cerkve, in, vodeč Ano
  2 I   |           večerih so se zbirali sinovi iz najboljših rodbin pred hišo
  3 I   |              tiščalo v mesto, nekoliko iz radovednosti, nekoliko pa
  4 I   |              radovednosti, nekoliko pa iz tistega gotovo živalskega
  5 II  |             prijemala, da se je videlo iz dalje, kakor bi bil mladi
  6 II  |          svetega Boga (katerega častim iz vsega srca!), tudi tiste
  7 II  |                baron živo, "da se daje iz naravnih prikazni tolmačiti
  8 II  |            naša? Vi ne verujete, da se iz besed, ki se dado zložiti
  9 II  |              besed, ki se dado zložiti iz črk mojega ali vašega imena,
 10 II  |            kako bi se sestavile besede iz črk, katere so v imenu cesarjevem.
 11 II  |                toliko sto let sesa kri iz matere Evrope ter tepta
 12 II  |        raztolmačil si bode marsikaj že iz imena samega, kar se potem
 13 II  |                rdeče kakor makov cvet. Iz oči pa je sijal govorniku
 14 II  |            gratias!" To rekši, odjezdi iz jezdarnice. Okrog njega
 15 III |                do doma. Ulegel sem se. Iz razgretih možganov pa ni
 16 III |                že vse odšlo, prišla je iz božjega hrama. Dvignila
 17 III |             rdeči cvet, da se je videl iz dalje kakor kaplja rdeče
 18 III |               vzklikom je zavihtel meč iz nožnice ter se postavil
 19 III |                po zabavljajočih ustih, iz katerih mečete sedaj pene
 20 III |               oklep. Ko se je izluščil iz železja, kazalo se je njegovo
 21 III |                 potegnil je svetli meč iz nožnice ter ga zavihtel
 22 III |              od nje, meč pa je odpadel iz nje ter padel na mehki pesek.
 23 III |              kri, ki je še vedno tekla iz rane. ~"No, saj sem dejal,"
 24 III |               po nohtovih potolkli!" ~"Iz usmiljenja vas nisem videl,
 25 III |             vitez Sonce mirno odjezdil iz jezdarnice. ~"Ekscelenca
 26 IV  |            Jurij Ljudevit svoje znance iz jezdarnice in še mnogo drugih,
 27 IV  |               Pedenskemu, izstopnišemu iz voza, z veliko gorečnostjo
 28 IV  |            Sklenili so, da se izključi iz števila deželanov in da
 29 IV  |              in njemu enake izključiti iz deželanov ter mu vzeti deželansko
 30 IV  |              deželani, naj se izključi iz gospodov in deželanov, naj
 31 IV  |           Sonce se z dekretom izključi iz deželanstva ter se mu odvzame
 32 IV  |            stran priženili, izključiti iz deželanstva in niti k eni
 33 V   |               obljubil. ~Pila sta pivo iz velikega vrča ter le malo
 34 V   |       Gostilničar je pristopil ter pil iz vrča. Oni ga je zaničljivo
 35 V   |                ki je bil medtem zlezel iz kota. Poprej se je videlo
 36 V   |              stopil tepeni gostilničar iz sobe, prihrumela je v njo
 37 V   |         dijakov, ki je proti noči ušla iz vzgojevališča očetom jezuitom.
 38 V   |             Quintus" materin svoj zlat iz žepa ter ga vrgel na mizo,
 39 V   |              tako rumeni kako rumenjak iz jajca! S čim naj pričnem:
 40 V   |            Dajali so si napačna imena, iz zgodnjega vzeta. ~Vsakemu
 41 V   |          Augustule, kako si jo popihal iz kolegija?" ~"Poprijel sem
 42 V   |          požirkih vlekli grenko pijačo iz njih. ~"Vse časti je vreden
 43 V   |           časti je vreden tak pričetek iz Bogu bodi hvala zanj! izpregovoril
 44 V   |               Plavec ter jezno odhitel iz sobe. ~"Reci onemu zunaj,
 45 V   |         količek, ki je nad njim gledal iz stene. Obešali so nanj mehove,
 46 V   |                prej kot mogoče izginil iz sobe. Z njim je izginil
 47 V   |               Kakor burja so se drvili iz sobe. V veži jih je ustavil
 48 V   |               niso! Pojedli so klobase iz peči in rumeno pečena piščeta!
 49 V   |              Vzdignil se je ter planil iz veže. Tedaj se je priplazil
 50 VI  |                nabrala družbica, ki je iz dalje stopala za njim. Odpirala
 51 VI  |        popoludne so že goste čete sule iz mesta, tako da je po Dolenjski
 52 VI  |            katerimi je sedaj prijezdil iz mesta ter hitel nasproti
 53 VI  |            njega, kateri jo je dvignil iz prahu do svoje visočine
 54 VI  |         pričakujemo danes, uskočili so iz Turčije ter pribežali v
 55 VI  |           kosce in srce so mu iztrgali iz živega telesa. Stara knjiga
 56 VI  |              razljučeni Uskoki požrli, iz česar bi se smelo sklpati,
 57 VI  |            vicedojmu ter mu trgal srce iz prsi." ~"Bog se nas usmili!"
 58 VI  |            vaši volji!" ~Kakor se daje iz teh besed Ane Rozine sklepati,
 59 VI  |              je še celo laška govorica iz bele Ljubljane; ostal pa
 60 VI  |               smrekami. Že se je začul iz dalje trombe glas, in že
 61 VI  |                do pete, tako da je bil iz dalje videti kakor visok
 62 VI  |            svojega soseda. "Prišel sem iz dalje in sedaj me noge bole
 63 VI  |               odpočijem, ker človek ni iz železa! Gotovo ni iz železa,
 64 VI  |                ni iz železa! Gotovo ni iz železa, oj preljubi moj
 65 VI  |               če vam ga prav imenujem. Iz Davč sem, daleč tam za loško
 66 VI  |           straža: zvečine samo plemiči iz Karlovca. Bili so orjaških
 67 VI  |         dirjanjem je skočil na primero iz sedla na zemljo ter zopet
 68 VI  |               ko se je pozneje po poti iz Karlovca zvedelo, da ima
 69 VI  |            molitvico, ki jo je stresel iz rokava. Zaradi tega razlaganja
 70 VI  |               poskušal svoj meč izviti iz rok. ~"Kaj bodem nadležen,
 71 VI  |              se prikazale črne postave iz gozdne teme. Ana Rozina
 72 VII |         Turjačanje, izsesavši bogastvo iz zemlje slovenske, bili so
 73 VII |              sem, da prikujem ime onih iz rodu turjaškega visoko na
 74 VII |           pozno v noči sem se prebudil iz nezavednosti. Zjasnilo se
 75 VII |             tisto noč. Priplazil se je iz mesta in menil, da ga v
 76 VII |           zanimal. A vendar se je čula iz njegovega glasa strupena
 77 VII |                več zgodilo." ~Odšel je iz dvorane. Gospodje so nekaj
 78 VIII|             imava o polunoči odjezditi iz mesta! Glej tedaj, da bo
 79 VIII|               gospodje skoro izpustili iz klešč! Če ne, pobegnem jim
 80 VIII|                lepoti in nagoti kazali iz zelenja naokrog. A mož se
 81 VIII|               gospodu Juriju. Ravno je iz postelje zlezel in kislo
 82 VIII|                 odgugal se je po poti. Iz previdnosti pa je izvlekel
 83 VIII|                je izvlekel velik molek iz žepa in tu in tam je pričel
 84 VIII|            hotel prej kot mogoče priti iz ozidja ter iz kraja, kjer
 85 VIII|             mogoče priti iz ozidja ter iz kraja, kjer g aje lahko
 86 IX  | stalomeščanstvo v orožju ter streljalo iz težkih mušket. Po mestnem
 87 IX  |              razdražili in razkačili! ~Iz Kranja se je odpeljal cesar
 88 IX  |            Ljubljansko polje, ki se je iz dalje videlo kakor mravljišče,
 89 IX  |                poludveh se je prikazal iz šišenske vasi kirasirski
 90 IX  |             pridirjala hrvaška konjica iz mestaa. Vodil jo je junak
 91 IX  |            poštene šišenske vasi. Škof iz Averse je sedel navzlic
 92 IX  |            nemški gospodje mogli sedaj iz slovenskih grobov vstati,
 93 IX  |           raztajalo in da ti bode sama iz ust vdanost beseda! Ojači
 94 IX  |              belo roko, katero jima je iz voza podalo Njegovo Veličanstvo. ~"
 95 IX  |              je stopil cesar Leopoldus iz nje ter najprej govoril
 96 IX  |             svojo jezdarsko spretnost. Iz mesta je bil prijezdil na
 97 IX  |            porabil, da je izginil Lahu iz bližine. ~Proti noči se
 98 X   |                 ne bomo cvenka stolkli iz njega!" ~"Vse je mogoče, "
 99 X   |               srečal debelega Tolščaka iz Šmarja. Celo svojo hišo
100 X   |           Temle boš ostal za petami in iz pogleda jih ne boš pustil!
101 X   |                obenem spulil to rutico iz žepa (tu je izvlekel nekaj
102 X   |             žepa (tu je izvlekel nekaj iz umazane obleke gospoda vicedoma
103 X   |                Ali si jo potem popihal iz mesta, Tinač?" ~"Ne takoj!
104 X   |                za umetno železno mrežo iz voska ulitega svetnika,
105 X   |               vendar! " ~Rekši izvleče iz vreče obnošeno kapucinsko
106 X   |              starec kaj cvenka izvabil iz svetega tega oblačila! Ha,
107 X   |                se je Barba ter zlagala iz koša sklede in lonce. "Pesek
108 X   |               bilo Kljukca doma. "Oho! Iz te moke ne bode kruha! Povej
109 XI  |                srna je pogledala časih iz zelenega grma ter z debelim
110 XI  |        izpremenjena sta stopala opazno iz šume ter dospela na plan,
111 XI  |        Prikazala se mu je debela solza iz očesa. ~"Če bi mi bil kdo
112 XI  |              Ručigaj omaro v steni ter iz nje vzel veliko majoliko,
113 XI  |                zanjo, da ti jezik moli iz ust kakor psu o vročini.
114 XI  |                da je vidno ginilo vino iz majolike na mizi. ~"Toliko
115 XI  |            vonjavo vase, ki je puhtela iz sklede. ~"Pa nikar ne zameri,
116 XI  |           Egipta. In še vsako leto sem iz svoje moči obrodila toliko
117 XI  |               pri njenem deblu privrel iz kamnite zemlje, da se je
118 XI  |           staro ščinkavčevo gnezdo. In iz dalje se mu je videlo, kakor
119 XI  |               v njem, kar se je videlo iz dalje kakor drobna jajčka. ~"
120 XI  |            tako bled, kakor da je zlit iz samega belega voska. ~"Jaz
121 XI  |        Gospodično, na kateri je bil že iz dalje uzrl nekaj sumljivega.
122 XI  |               je prinesel knez Vajkard iz dunajskih zalog." ~"Ali
123 XI  |                težavo spravljal besede iz grla. Pri tem odpadel mu
124 XI  |             migoma izginil onim v sobi iz pogleda. Njegova sreča je
125 XI  |              se mu je cedila rdeča kri iz obleke. ~"Ta jo je iztaknil,"
126 XII |           strelja in pobija. ~Stopivši iz mestnega ozidja, krene četa
127 XII |                izrinil Janeza Vajkarda iz cesarjeve milosti ter ga
128 XII |               ko je bil družbi izginil iz pogleda, ko je vedel, da
129 XII |             stran. Prebudil se je knez iz svojega zamišljenja ter
130 XII |                svojo okolico puščal je iz pogleda. A ravno tu, tik
131 XII |              milostivi gospod, zlit je iz prave in dobre rude. Če
132 XII |           pravijo, je koj za cesarjem: iz iste sklede jesta in iz
133 XII |                iz iste sklede jesta in iz ene in iste mošnje denar
134 XII |         odpadlo mogočnemu bratu krmilo iz rok, in opazil je tudi,
135 XII |                Vse se je čulo naravno, iz srca skesanemu grešniku
136 XIII|               ruval si je las za lasom iz sive svoje brade in preroka
137 XIII|           besede, ko se bode pijanosti iz njega skadila! Odložita
138 XIII|            izpil. Pokadilo se je kakor iz peklenskega žrela in svinčenka
139 XIII|           voglu sedel je mlad gospodič iz Ogrske. Bil je ravno vstopil
140 XIII|            sokolu!" ~Zopet so pili vsi iz samokresov. ~"Sedaj hočem
141 XIII|           Ljudevit zadnje kaplje srkal iz cevi, zasukal se mu je pogled
142 XIV |               Zinzendorf pa je odhitel iz dvorane. V tistem trenutku
143 XIV |           katero je povikševala sreča, iz pogledov ji kipeča. Za njima