Part

  1 II  |    odgovori protonar doktor Janez Ljudevit Schönleben, "in ako hoče
  2 III |         nasititi! Bil je to Jurij Ljudevit, bastard turjaški Janez
  3 III |           resnici pa je bil Jurij Ljudevit tudi v Ljubljani prvi lenuh
  4 III |           bil slep! Ker naš Jurij Ljudevit je počenjal, kar se mu je
  5 III |         lužina, stal je naš Jurij Ljudevit trdno kakor hrast na nogah
  6 III |           Povej mi torej!" ~Jurij Ljudevit se je pazno ozrl naokrog.
  7 III |       čudnega!" izpregovori Jurij Ljudevit, "in sam ne znam, kako si
  8 III |        močjo ga je pograbil Jurij Ljudevit za komolec: "Aricaga, če
  9 III |          da se je spel. Ali Jurij Ljudevit mu je pograbil po uzdi ter
 10 III |           postavili v vrsto Jurij Ljudevit, baron Vajkard in še dva
 11 III |        Potem se je postavil Jurij Ljudevit sredi jezdarnice ter pričel,
 12 III |      katerimi ga je oblival Jurij Ljudevit. ~"To, kar si govoril o
 13 III |         to le sam pogoltni, Jurij Ljudevit!" dejal je mirno. "Vas vseh,
 14 III |           težavo je pomiril Jurij Ljudevit Gaj razkačene duhove. ~"
 15 III |         Sonce!" ogovoril je Jurij Ljudevit viteza v kotu, "eden za
 16 III |     pričakovali, da se bode Jurij Ljudevit razbesnil kakor ranjen oroslan.
 17 III |   podjetje. ~Janez Sonce in Jurij Ljudevit sta ostala sama na mestu.
 18 III |         nakane. Potem pa je Jurij Ljudevit dvignil svoje orožje ter
 19 III |         razbeljenem obrazu. Jurij Ljudevit pa je staknil lahen udarec
 20 III |           mogel blizu. Tudi Jurij Ljudevit se je delal mirnega, ali
 21 III |        sebe. ~Ob priliki je Jurij Ljudevit zopet dvignil meč, da bi
 22 IV  |          in plemenitaštvu! ~Jurij Ljudevit je obtičal za nekaj časa
 23 IV  |      plemiče. ~Tisti dan je Jurij Ljudevit prvič zapustil svojo sobo
 24 IV  |          do veže, je opazil Jurij Ljudevit, da so se tlačili po nji
 25 IV  |          Predvsem je opazil Jurij Ljudevit svoje znance iz jezdarnice
 26 IV  |     določiti slavni odbor. ~Jurij Ljudevit je obrnil ostre poglede
 27 IV  |         je počasi pristopil Jurij Ljudevit, obrnil se po tovariših
 28 IV  |     beraštvo!" odgovoril je Jurij Ljudevit lahno. "Dijak je in tu je
 29 IV  |       milost," odgovoril je Jurij Ljudevit v imenu vseh, "naše veselje
 30 IV  |           milost!" dejal je Jurij Ljudevit krotko, "spominjajte se
 31 IV  |       kesanja," naglašal je Jurij Ljudevit znova. "Ali stoji pa tudi
 32 IV  |     milost," vmešal se je tu Juri Ljudevit, "in zopet naj nam sijejo
 33 IV  |   ekscelenca!" odgovoril je Jurij Ljudevit z najmilobnejšim glasom. ~"
 34 V   |        pretepu, rešil me je Jurij Ljudevit. Hvaležen sem mu, a nikakor
 35 V   |           je vstopil v sobo Jurij Ljudevit. Zavit je bil v dolg črn
 36 V   |        prišel. V resnici je Jurij Ljudevit tiho sedel pri mizi; ni
 37 V   |           lonce je vezal!" ~Jurij Ljudevit se je preplašil. Pomaknil
 38 V   |         je tako premotil!" ~Jurij Ljudevit je stisnil obrvi, kar je
 39 V   |           imaš in plačaj!" ~Jurij Ljudevit je stisnil nekaj zlatov
 40 V   |     ljubši mi je! Hi, hi!" ~Jurij Ljudevit je zopet posegel v žep in
 41 V   |        tudi notri!" dostavi Jurij Ljudevit. ~"Prav! A še nekaj je!
 42 V   |            Znova je posegel Jurij Ljudevit v žep in zopet je potisnil
 43 V   |          Debelo je pogledal Jurij Ljudevit, ali končno je poplača tudi -
 44 V   |        vstajali. Zaječal je Jurij Ljudevit ter v bolečini spustil plašč,
 45 V   |        pegasti Augustulus. ~Jurij Ljudevit se je podvizal, da je prej
 46 V   |    marsikatero kapljo krvi! Jurij Ljudevit naj plača za vse! Po njem
 47 VII |      nestrpno. ~"Bil je vaš Jurij Ljudevit, ekscelencija, in proti
 48 VII |          to mi mora plačati Jurij Ljudevit s svojim življenjem!" ~Vitez
 49 VII |           govorili resnico! Jurij Ljudevit je vstajal nekaj dni sèm
 50 VII |     ekselencija, da mi bode Jurij Ljudevit plačal to s svojim življenjem.
 51 VIII|           hodniku je slonel Jurij Ljudevit ter zrl po dvorišču, kjer
 52 VIII|           noč v trenutku!" ~Jurij Ljudevit je bil vidno nejevoljen. "
 53 VIII|          ponoči na Turjak. ~Jurij Ljudevit je tudi osupnil, opazivši
 54 VIII|        Prvi je izpregovoril Jurij Ljudevit: "Kaj vi tu počenjate, vitez
 55 VIII|          ljudje vaše vrste, Jurij Ljudevit!" ~Jurij Ljudevit se je
 56 VIII|           Jurij Ljudevit!" ~Jurij Ljudevit se je suhotno zasmejal;
 57 VIII|     zaničljivim naglasom je Jurij Ljudevit govoril te besede ter hotel
 58 VIII|            Svetujem pa vam, Jurij Ljudevit, da si poiščete še pred
 59 VIII|       vejevjem?" vprašal je Jurij Ljudevit porogljivoo. ~"Danes še
 60 VIII|            da pridem tja!" ~Jurij Ljudevit se je pri tem glasno smejal. ~"
 61 VIII|        bode to vaše truplo, Jurij Ljudevit, seve, če imate še poguma,
 62 VIII|           Besede, katere je Jurij Ljudevit kričal k svojemu hlapcu
 63 VIII|          hipu že poslavljal Jurij Ljudevit pri visokih gospodih in
 64 VIII|           danes v noči tudi Jurij Ljudevit na Turjak," ~"Ravno prav
 65 VIII|      Cesare!" oglasil se je Jurij Ljudevit s hodnika. "Hudič je posegel
 66 IX  |            obristlajtenant" Janez Ljudevit baron Gall, vojak v pravem
 67 IX  |        Janez Jakob baron Prank in Ljudevit Valerij baron Barbo. Imena
 68 IX  |       komanciral tudi baron Janez Ljudevit svojim kompanijam salut:
 69 IX  |           sreče je okamenel Janez Ljudevit. A prej nego je mogel kaj
 70 IX  |       izpregovoril je baron Janez Ljudevit. ~"Za takega vladarja umreti
 71 IX  |           pa je vodil baron Janez Ljudevit svoje štiri kompanije kranjskega
 72 IX  |              Pri Turjačanu. Jurij Ljudevit -!" - ~"Aha, pri Juriju." ~
 73 IX  |        vrsti. Tudi mestni stotnik Ljudevit Schönleben je razpostavil
 74 X   |   brezuspešno, ker je moral Jurij Ljudevit na povelje gospodov ostati
 75 XI  |        Veste li vi, kako je Jurij Ljudevit na svet prišel!" ~"Ne vem." ~"
 76 XI  |          Labi - ne zobal bi Jurij Ljudevit tega grozdja! Pa kaj čem,
 77 XI  |         sedaj prišel gospod Jurij Ljudevit. Umoril bi me in umoril
 78 XI  |           grajskega jarka - Jurij Ljudevit. Neprestano je zrl s kalnim
 79 XI  |               Jezus Marija, Jurij Ljudevit je tu!" zaječal je dijak
 80 XI  |           sebi, "a sedaj je Jurij Ljudevit tu in umoril me bo! Gotovo
 81 XI  |        tam gori," kričal je Jurij Ljudevit, in njegovo krvavo oko ujelo
 82 XI  |          Rozino," siknil je Jurij Ljudevit. "Da bi te peklo požrlo!
 83 XI  | Gospodični. ~Hladnokrvno je Jurij Ljudevit zopet nabil samokres ter
 84 XI  |     streljal?" odgovoril je Jurij Ljudevit zaspano, "po drevesu je
 85 XI  |          pripodil se je naš Jurij Ljudevit na Turjaški grad in takoj
 86 XI  |            Rekel mi je nato Jurij Ljudevit: 'Mlado žensko imam in ne
 87 XI  |           ha!' ~Pohvalil je Jurij Ljudevit mojo modrost ter izpregovoril: '
 88 XI  |        golobice nego gospod Jurij Ljudevit, ta prekleti jastreb, katerega
 89 XI  |       nebeški, če pride sam Jurij Ljudevit ter bi se hotel nama ustavljati,
 90 XI  |       sveti menih, da pride Jurij Ljudevit sam in da mi le edino zoprno
 91 XI  |     zakričal proti vratom: "Jurij Ljudevit, prikaži se, zver turška!" ~
 92 XI  |        pragu prikazal se je Jurij Ljudevit z bledim svojim obrazom
 93 XI  |          pri vratih stal je Jurij Ljudevit s svojima tovarišema, in
 94 XI  |        Čakaj malo!" vpil je Jurij Ljudevit! "Ručigaj, svinja, ali tako
 95 XI  |        Plemeniti gospod - Jurij - Ljudevit! Nedolžen sem - menih me
 96 XI  |   izginiti, spoznala sta ga Jurij Ljudevit in polkovnik Aricaga. ~"
 97 XI  |         svoj samokres. Tudi Jurij Ljudevit pograbil je po svojem samokresu
 98 XI  |       streljaj!" zatulil je Jurij Ljudevit. Oba sta namerila na onega,
 99 XI  |         Božje," dostavil je Jurij Ljudevit, "sedaj ga imam v pasti
100 XI  |     uverili, prijatelji, da Jurij Ljudevit ne pozabi besede, če se
101 XI  |       prepir," odgovoril je Jurij Ljudevit hladno, "in poglejmo raje
102 XII |        milo ječi, ker mu je Jurij Ljudevit razstrelil ramo, da se mu
103 XII |          skoraj do srca!" ~"Jurij Ljudevit! Kdo je to?" ~"Jurij Ljudevit;
104 XII |     Ljudevit! Kdo je to?" ~"Jurij Ljudevit; ga li ne poznate našega
105 XII |         Kdo je zločinec?" ~"Jurij Ljudevit, in kolikor sem pozvdel,
106 XII |      premalo jasno izrazil. Jurij Ljudevit je nezakonski sin našega
107 XII |      jeseni!" ~"Kako to?" ~"Jurij Ljudevit je - moj sin!" ~"Vaš sin!
108 XIII|         XIII  Ko so se bili Jurij Ljudevit in tovariši uverili, da
109 XIII|         pozabil," pričel je Jurij Ljudevit nato, "da sta mi današnji
110 XIII|         pravil," govoril je Jurij Ljudevit veselo, "da mu bode še žal
111 XIII|          mu črte po obrazu. Jurij Ljudevit premeril je s pogledom širno
112 XIII|            Kaj se češ bati, Jurij Ljudevit! Prvi hip bode malo jeknila,
113 XIII|          tedaj vmešal se je Jurij Ljudevit v ta prepir, govoreč: "Kaj
114 XIII|        pozneje," govoril je Jurij Ljudevit . "Saj imela bodeta časa
115 XIII|           beseda, ljubi moj Jurij Ljudevit, in da se mi je kaj takega
116 XIII|          govoril, dragi moj Jurij Ljudevit, ker ti si mi vrl pobratim!" ~"
117 XIII|          Aricaga," dejal je Jurij Ljudevit, "Simonovi'c še nekaj ve!
118 XIII|      Aricaga!" odgovoril je Jurij Ljudevit. "Vrli Simonovi'c naj se
119 XIII|           če na priliko ti, Jurij Ljudevit, ne zadeneš okna, temveč
120 XIII|        Aricaga," vprašal je Jurij Ljudevit hripavo, "kdo pa se bo potlej
121 XIII|        potem, he?" ~"Potem, Jurij Ljudevit," krohotal se je polkovnik, "
122 XIII| pritrjevala sta onadva. In Jurij ~Ljudevit je dostavil: "Ti se oglasi
123 XIII|            Junak Krištof in Jurij Ljudevit dosegla sta svoj namen:
124 XIII|        pijan," smejal se je Jurij Ljudevit. "Njegova je vrsta, da govori
125 XIII|         dveiški moj fantič, Jurij Ljudevit! Sedaj pa me poslušajta,
126 XIII|           Potem pa je vstal Jurij Ljudevit ter govoril: "Kaj čem besedovati,
127 XIII|      ustom ter pili. ~Ko je Jurij Ljudevit zadnje kaplje srkal iz cevi,
128 XIII|           pijan, spoznal je Jurij Ljudevit v ti gneči takoj obraz deželnega
129 XIII|           Tam v ozadju - in Jurij Ljudevit je napel oči - kazal je
130 XIII|           pri mizi pa se je Jurij Ljudevit zgrudil v stol, za trenutek
131 XIV |     vrhovni dedni reditelj Henrik Ljudevit grof Thurn ter z velikim
132 XIV |        mečem, na levici pa Henrik Ljudevit Thurn s posrebreno svojo