Part

  1 III |        hotele nasititi! Bil je to Jurij Ljudevit, bastard turjaški
  2 III |      korneta. V resnici pa je bil Jurij Ljudevit tudi v Ljubljani
  3 III |        kakor bi bil slep! Ker naš Jurij Ljudevit je počenjal, kar
  4 III |       deževna lužina, stal je naš Jurij Ljudevit trdno kakor hrast
  5 III |       izgubimo? Povej mi torej!" ~Jurij Ljudevit se je pazno ozrl
  6 III |       nekaj čudnega!" izpregovori Jurij Ljudevit, "in sam ne znam,
  7 III |            Z močjo ga je pograbil Jurij Ljudevit za komolec: "Aricaga,
  8 III |        trebuh, da se je spel. Ali Jurij Ljudevit mu je pograbil
  9 III |           so se postavili v vrsto Jurij Ljudevit, baron Vajkard
 10 III |  utolažili. ~Potem se je postavil Jurij Ljudevit sredi jezdarnice
 11 III |          s katerimi ga je oblival Jurij Ljudevit. ~"To, kar si govoril
 12 III |        zajcu, to le sam pogoltni, Jurij Ljudevit!" dejal je mirno. "
 13 III |          veliko težavo je pomiril Jurij Ljudevit Gaj razkačene duhove. ~"
 14 III |        gospod Sonce!" ogovoril je Jurij Ljudevit viteza v kotu, "
 15 III |           pričakovali, da se bode Jurij Ljudevit razbesnil kakor
 16 III |         podjetje. ~Janez Sonce in Jurij Ljudevit sta ostala sama
 17 III |       njegove nakane. Potem pa je Jurij Ljudevit dvignil svoje orožje
 18 III |      lezle po razbeljenem obrazu. Jurij Ljudevit pa je staknil lahen
 19 III |   nasprotnik ni mogel blizu. Tudi Jurij Ljudevit se je delal mirnega,
 20 III |       samega sebe. ~Ob priliki je Jurij Ljudevit zopet dvignil meč,
 21 IV  |     meščanstvu in plemenitaštvu! ~Jurij Ljudevit je obtičal za nekaj
 22 IV  |  nepokorne plemiče. ~Tisti dan je Jurij Ljudevit prvič zapustil
 23 IV  |       Dospevši do veže, je opazil Jurij Ljudevit, da so se tlačili
 24 IV  |       plemiči. Predvsem je opazil Jurij Ljudevit svoje znance iz
 25 IV  |           določiti slavni odbor. ~Jurij Ljudevit je obrnil ostre
 26 IV  |         osebi je počasi pristopil Jurij Ljudevit, obrnil se po tovariših
 27 IV  |           beraštvo!" odgovoril je Jurij Ljudevit lahno. "Dijak je
 28 IV  |    vladiška milost," odgovoril je Jurij Ljudevit v imenu vseh, "
 29 IV  |        vladiška milost!" dejal je Jurij Ljudevit krotko, "spominjajte
 30 IV  |         smo kesanja," naglašal je Jurij Ljudevit znova. "Ali stoji
 31 IV  |         ekscelenca!" odgovoril je Jurij Ljudevit z najmilobnejšim
 32 V   |          pri pretepu, rešil me je Jurij Ljudevit. Hvaležen sem mu,
 33 V   |           potem je vstopil v sobo Jurij Ljudevit. Zavit je bil v
 34 V   |        njemu prišel. V resnici je Jurij Ljudevit tiho sedel pri
 35 V   |    obrazom in - lonce je vezal!" ~Jurij Ljudevit se je preplašil.
 36 V   |         da me je tako premotil!" ~Jurij Ljudevit je stisnil obrvi,
 37 V   |              Tu imaš in plačaj!" ~Jurij Ljudevit je stisnil nekaj
 38 V   |           ljubši mi je! Hi, hi!" ~Jurij Ljudevit je zopet posegel
 39 V   |           je tudi notri!" dostavi Jurij Ljudevit. ~"Prav! A še nekaj
 40 V   |           vas!" ~Znova je posegel Jurij Ljudevit v žep in zopet
 41 V   |      zaužil." ~Debelo je pogledal Jurij Ljudevit, ali končno je
 42 V   |         mize vstajali. Zaječal je Jurij Ljudevit ter v bolečini
 43 V   |           je pegasti Augustulus. ~Jurij Ljudevit se je podvizal,
 44 V   |          marsikatero kapljo krvi! Jurij Ljudevit naj plača za vse!
 45 VII | Engelbreht nestrpno. ~"Bil je vaš Jurij Ljudevit, ekscelencija,
 46 VII |         božja, to mi mora plačati Jurij Ljudevit s svojim življenjem!" ~
 47 VII |          da ste govorili resnico! Jurij Ljudevit je vstajal nekaj
 48 VII |           ekselencija, da mi bode Jurij Ljudevit plačal to s svojim
 49 VIII|         širokem hodniku je slonel Jurij Ljudevit ter zrl po dvorišču,
 50 VIII|         ko bode noč v trenutku!" ~Jurij Ljudevit je bil vidno nejevoljen. "
 51 VIII|        mora še ponoči na Turjak. ~Jurij Ljudevit je tudi osupnil,
 52 VIII|   nasproti. ~Prvi je izpregovoril Jurij Ljudevit: "Kaj vi tu počenjate,
 53 VIII|       šopiriti ljudje vaše vrste, Jurij Ljudevit!" ~Jurij Ljudevit
 54 VIII|          vrste, Jurij Ljudevit!" ~Jurij Ljudevit se je suhotno zasmejal;
 55 VIII|           zaničljivim naglasom je Jurij Ljudevit govoril te besede
 56 VIII|   neplemenitost! Svetujem pa vam, Jurij Ljudevit, da si poiščete
 57 VIII|      tistim vejevjem?" vprašal je Jurij Ljudevit porogljivoo. ~"
 58 VIII|           vitez, da pridem tja!" ~Jurij Ljudevit se je pri tem glasno
 59 VIII|       vendar bode to vaše truplo, Jurij Ljudevit, seve, če imate
 60 VIII|        dvojiti. Besede, katere je Jurij Ljudevit kričal k svojemu
 61 VIII|          istem hipu že poslavljal Jurij Ljudevit pri visokih gospodih
 62 VIII|          bilo. Najel me je gospod Jurij, tisti turjaški fantiček,
 63 VIII|           še dese cekinov, gospod Jurij! Ženska jih je vredna! No,
 64 VIII|      Dobro, mislil sem si, gospod Jurij mi noče šteti deset cekinov,
 65 VIII|         da hoče danes v noči tudi Jurij Ljudevit na Turjak," ~"Ravno
 66 VIII|            Cesare!" oglasil se je Jurij Ljudevit s hodnika. "Hudič
 67 IX  |        služiš? " ~"Pri Turjačanu. Jurij Ljudevit -!" - ~"Aha, pri
 68 X   |         brezuspešno, ker je moral Jurij Ljudevit na povelje gospodov
 69 XI  |       padre! Veste li vi, kako je Jurij Ljudevit na svet prišel!" ~"
 70 XI  |        Renu in Labi - ne zobal bi Jurij Ljudevit tega grozdja! Pa
 71 XI  |         če bi sedaj prišel gospod Jurij Ljudevit. Umoril bi me in
 72 XI  |      ovinku tik grajskega jarka - Jurij Ljudevit. Neprestano je
 73 XI  |       hudič ti! " ~"Jezus Marija, Jurij Ljudevit je tu!" zaječal
 74 XI  |         sam pri sebi, "a sedaj je Jurij Ljudevit tu in umoril me
 75 XI  |     počenjaš tam gori," kričal je Jurij Ljudevit, in njegovo krvavo
 76 XI  |           ubijte, preblagi gospod Jurij!" ~"Z gospo Ano Rozino,"
 77 XI  |      gospo Ano Rozino," siknil je Jurij Ljudevit. "Da bi te peklo
 78 XI  |       Gospodični. ~Hladnokrvno je Jurij Ljudevit zopet nabil samokres
 79 XI  |           streljal?" odgovoril je Jurij Ljudevit zaspano, "po drevesu
 80 XI  |      popoludne pripodil se je naš Jurij Ljudevit na Turjaški grad
 81 XI  |         napajal! Rekel mi je nato Jurij Ljudevit: 'Mlado žensko
 82 XI  |     posoja, ha, ha!' ~Pohvalil je Jurij Ljudevit mojo modrost ter
 83 XI  |           do golobice nego gospod Jurij Ljudevit, ta prekleti jastreb,
 84 XI  |         oče nebeški, če pride sam Jurij Ljudevit ter bi se hotel
 85 XI  |        vam, sveti menih, da pride Jurij Ljudevit sam in da mi le
 86 XI  |           zakričal proti vratom: "Jurij Ljudevit, prikaži se, zver
 87 XI  |           na pragu prikazal se je Jurij Ljudevit z bledim svojim
 88 XI  |            Tam pri vratih stal je Jurij Ljudevit s svojima tovarišema,
 89 XI  |              Čakaj malo!" vpil je Jurij Ljudevit! "Ručigaj, svinja,
 90 XI  |                Plemeniti gospod - Jurij - Ljudevit! Nedolžen sem -
 91 XI  |         izginiti, spoznala sta ga Jurij Ljudevit in polkovnik Aricaga. ~"
 92 XI  |    velikanski svoj samokres. Tudi Jurij Ljudevit pograbil je po
 93 XI  |    Aricaga, streljaj!" zatulil je Jurij Ljudevit. Oba sta namerila
 94 XI  |        matere Božje," dostavil je Jurij Ljudevit, "sedaj ga imam
 95 XI  |           uverili, prijatelji, da Jurij Ljudevit ne pozabi besede,
 96 XI  |           kar bi o tebi ne trdil, Jurij, posebno, če si pijan. Danes
 97 XI  |     Pustiva prepir," odgovoril je Jurij Ljudevit hladno, "in poglejmo
 98 XII |          ter milo ječi, ker mu je Jurij Ljudevit razstrelil ramo,
 99 XII |           vidi skoraj do srca!" ~"Jurij Ljudevit! Kdo je to?" ~"
100 XII |           Ljudevit! Kdo je to?" ~"Jurij Ljudevit; ga li ne poznate
101 XII |     govorite! Kdo je zločinec?" ~"Jurij Ljudevit, in kolikor sem
102 XII |         se premalo jasno izrazil. Jurij Ljudevit je nezakonski sin
103 XII |      pozni jeseni!" ~"Kako to?" ~"Jurij Ljudevit je - moj sin!" ~"
104 XIII|               XIII  Ko so se bili Jurij Ljudevit in tovariši uverili,
105 XIII|         bodem pozabil," pričel je Jurij Ljudevit nato, "da sta mi
106 XIII|        sem mu pravil," govoril je Jurij Ljudevit veselo, "da mu
107 XIII|          so se mu črte po obrazu. Jurij Ljudevit premeril je s pogledom
108 XIII|          ženske! Kaj se češ bati, Jurij Ljudevit! Prvi hip bode
109 XIII|            ali tedaj vmešal se je Jurij Ljudevit v ta prepir, govoreč: "
110 XIII|        lahko pozneje," govoril je Jurij Ljudevit . "Saj imela bodeta
111 XIII|          bridka beseda, ljubi moj Jurij Ljudevit, in da se mi je
112 XIII|      ljubo bom govoril, dragi moj Jurij Ljudevit, ker ti si mi vrl
113 XIII|          bodi, Aricaga," dejal je Jurij Ljudevit, "Simonovi'c še
114 XIII|            Aricaga!" odgovoril je Jurij Ljudevit. "Vrli Simonovi'
115 XIII|        smejali, če na priliko ti, Jurij Ljudevit, ne zadeneš okna,
116 XIII|      trebuh, Aricaga," vprašal je Jurij Ljudevit hripavo, "kdo pa
117 XIII|           pa potem, he?" ~"Potem, Jurij Ljudevit," krohotal se je
118 XIII|        pritrjevala sta onadva. In Jurij ~Ljudevit je dostavil: "
119 XIII|           njemu. Junak Krištof in Jurij Ljudevit dosegla sta svoj
120 XIII|           že pijan," smejal se je Jurij Ljudevit. "Njegova je vrsta,
121 XIII|        ležal, dveiški moj fantič, Jurij Ljudevit! Sedaj pa me poslušajta,
122 XIII|         nalili. Potem pa je vstal Jurij Ljudevit ter govoril: "Kaj
123 XIII|          k ustom ter pili. ~Ko je Jurij Ljudevit zadnje kaplje srkal
124 XIII|          je bil pijan, spoznal je Jurij Ljudevit v ti gneči takoj
125 XIII|       Vajkarda. Tam v ozadju - in Jurij Ljudevit je napel oči -
126 XIII|            Ondi pri mizi pa se je Jurij Ljudevit zgrudil v stol,
127 XIV |        vrhovni dedni trušar Janez Jurij grof Hohenwart, katerega