Part

  1 I   |           v mesto in da se mu bodo tedaj poklonili deželni stanovi.
  2 I   |       vzrok je bil ta, da je ravno tedaj tičala v mestu nemških komedijantov
  3 I   |     ukrenili dežele očetje. Vse je tedaj tiščalo v mesto, nekoliko
  4 II  |              V jezdarnici sta bila tedaj samo dva jezdeca. In še
  5 II  |         licu učenega gospoda. ~"Vi tedaj tudi ne verujete, gospod
  6 II  |       sedlu. Bilo je to ime, ki je tedaj navduševalo vsako plemenitaško
  7 II  |           vsako plemenitaško srce; tedaj, ko so stanovi in vsi vdani
  8 II  |          tudi ne! ~Kdo ve? Bili so tedaj časi, ko so olikani in neolikani
  9 II  |           po pesku. Morda se mu je tedaj v plemeniti duši utrnila
 10 III |            Janez Vajkard Turjaški, tedaj že knez in vojvoda v Šleziji
 11 III |            prinesel nazaj in da se tedaj pretaka po mladem človeku
 12 III |           razoran! Pridružil se je tedaj s svojim konjem Juriju Ljudevitu
 13 III |      oblaki, in megla se razvleče! Tedaj pa se mi je prikazala s
 14 III |           kes mi je rojil po duši. Tedaj, Aricaga, pa je stopila
 15 III |       cerkveni mrak. Bila je kakor tedaj v sanjah, bila je kakor
 16 III |          bil zašel v stisko, da ni tedaj prijezdil v jezdarnico tisti,
 17 III |        čela. Janez Sonce bi ga bil tedaj lahko prebodel in razsekal,
 18 III |          da ni stopil v jezdarnico tedaj deželni glavar Volk Engelbreht
 19 III |         vicedomskih ulicah. Ker so tedaj le o redkih prilikah izvlekli
 20 III |         Ekscelenca!" oglasil se je tedaj Aricaga, "samo temu Soncu
 21 IV  |    Turjačanov trg ali, kakor se je tedaj zval, Novi trg imel je tiste
 22 IV  |            Tudi deželna hiša se od tedaj ni mnogo izpremenila, samo
 23 IV  |        roko. ~Janez Vaccano je bil tedaj že v sivi starosti in z
 24 IV  |          prihodu cesarjevem, ki je tedaj vnemal celo Ljubljano. Težko
 25 IV  |          se deželni glavar. Bil je tedaj že židane volje. ~"Da, odpuščanja
 26 IV  |           ne plešete radi! Z Bogom tedaj!" ~Z veseljem so zapustili
 27 IV  |             nakopal; ne bi ji bilo tedaj umestno, njega in njemu
 28 IV  |           v bližnjem sorodstvu! Je tedaj pravično (seie hbiling!). ~
 29 V   |          se je naslonil po mizi in tedaj se je pokazalo v svetlobi
 30 V   |          težko pričakujemo!"  "Naj tedaj pride te sem?" ~"Kam pa?
 31 V   |          mu je kletvica izmed zob. Tedaj se mu je ujel pogled s svetlim
 32 V   |           gostilničarju, ki je bil tedaj že pijan, spretno izpodnesel
 33 V   |          se je ter planil iz veže. Tedaj se je priplazil nekdo pri
 34 VI  |         vse zvedeti hoče. Če se je tedaj ponudila prilika gledati
 35 VI  |         kako še dandanes, ko je od tedaj preteklo že več nego dvesto
 36 VI  |        tujca, od kod da dohaja. In tedaj se je zvedelo, da je odposlan,
 37 VI  |          naše slovensko mestu tudi tedaj že bilo blagoslovljeno,
 38 VI  |          laških šeg. Laščina se je tedaj govorila po beli Ljubljani
 39 VI  |       spodobnost štelo! Množica je tedaj kričala, a Volk Engelbreht
 40 VI  |       sveti veri s celo dušo vdan. Tedaj je razsejala po deželi še
 41 VI  |            še preteklo stoletje od tedaj, ko so Turjačani po svojih
 42 VI  |       Rozine sklepati, imele so že tedaj v tistih neolikanih časih
 43 VI  |          suhe postave, opravljen v tedaj navadno kmečko obleko. Dasi
 44 VI  |         deco. Naravno je, da je od tedaj v hipu ugasnil spomin na
 45 VI  |    potisnjeni pod konjska kopita. ~Tedaj se je že mračilo in z močvirja
 46 VI  |            in pod njimi je vladala tedaj že črna tema. In to temo
 47 VI  |       imate svetlega in ostrega!" ~Tedaj se je oglašala ponočna ptica
 48 VII |          zemlje slovenske, bili so tedaj na vrhuncu posvetne sreče
 49 VII |      dolgega pota, dasi mu je bilo tedaj komaj sedeminštirideset
 50 VII |       veličanstvo po jedi kartati, tedaj kličejo tega tajnega svetnika,
 51 VII |     kličejo tega tajnega svetnika, tedaj je na mestu ta diplomatič,
 52 VII | diplomaticis izpregovoriti besede, tedaj, moj ljubi Wolfgange, tedaj
 53 VII |        tedaj, moj ljubi Wolfgange, tedaj je pa knez Lobkovic kakor
 54 VII |             z velikim navdušenjem. Tedaj se Janezu Vajkardu niti
 55 VII |    Kardinal!" Brata, katera sta do tedaj vestno poslušala, dvignila
 56 VII |           bratov. Ko bi mu bil kdo tedaj trdil, da bode nesrečna
 57 VII |            mnogo mnogo slabejše od tedaj, ko je vladikoval še vzveličani
 58 VII |            razgovorih!" ~"Govorite tedaj!" pritrdil je tudi glavar, "
 59 VII |          samotni cesti proti domu. Tedaj, ekscelencija, napadli so
 60 VII |        Turjaškemu griču, ali bi vi tedaj tudi natolcevali mene, Janeza
 61 VII |          vhod v ta grad odprt samo tedaj, kadar hočemo mi, Turjaški
 62 VIII|           odjezditi iz mesta! Glej tedaj, da bo vse v redu pripravljeno,
 63 VIII|           s hodnika v dvorano. Ali tedaj mu je prešinila nova misel
 64 VIII|           Si, si, signore!" ~Ravno tedaj je stopil Janez Sonce na
 65 VIII|      Poštena je ta, mislil sem si. Tedaj pa ste se vi pridrvili po
 66 VIII|            je hotela upehati noga, tedaj so zapele po rebrih gorjače,
 67 VIII|           hoteli utruditi jezdeci, tedaj je zakričalč dolgi vodja: "
 68 VIII|          neprestano v temni hlad! ~Tedaj pa je na dvoru knežjega
 69 IX  |         zaostalo. Taki gospodje so tedaj potovali s spremstvom, podobnim
 70 IX  |         najhujši nevihti. Je li se tedaj ponesrečil še kak Kranjčan,
 71 IX  |       imena tistih gospodov, ki so tedaj načelovali štirim kompanijam
 72 IX  |     cesarju roko. Leopoldu je bilo tedaj dobrih dvajset let, in njegov
 73 IX  |       jezdil po stezah, ki so bile tedaj v naši Ljubljani še mnogo
 74 IX  |           so mogli veliki gospodje tedaj prav počasi potovati, če
 75 IX  |     obiskali na vašem gradu. Da se tedaj skoro snidmeo na Turjaku!
 76 IX  |       skoro snidmeo na Turjaku! Do tedaj vas Bog ohrani, dragi naš
 77 IX  |         bil ljubši njegovi milosti tedaj, ko sem mu bil še ajo, nego
 78 IX  |          mimo mestne hiš (ki je že tedaj stala na mestu, kjer stoji
 79 IX  |       svojemu znancu. ~"O polunoči tedaj odrineta!" ~"Si, si, signore!" ~
 80 IX  |         vsa druga mesta, katera je tedaj obiskal cesar Leopoldus. ~
 81 X   |            mi smo vsak dan doma!" ~Tedaj se je povrnil Nacón. Ob
 82 X   |            Pravemu kristjanu se je tedaj bati te zidine, in prosim
 83 XI  |          mu ni oglasila, ker se je tedaj že kuhala v širokih loncih
 84 XI  |           grad počasi in polagoma; tedaj so prikrpali k prvotnemu
 85 XI  |           služabnika božje cerkve, tedaj raz konja in na kolena!
 86 XI  |          srečate Lutrovega hlapca, tedaj mu z mečem prerinite trebuh,
 87 XI  |            Kadar je oskrbnik doma, tedaj pretekó tedni in tedni,
 88 XI  |            hoče vreme izpremeniti, tedaj mi je vsekdar, kakor bi
 89 XI  |         pobegnil v gozd zeleni. In tedaj je izpregovorila Marija
 90 XI  |           ki si ga moremo misliti! Tedaj pa je prvič izpregovoril
 91 XI  |          ga sapa odnaša z veje! Od tedaj pa zgnije vsako leto hruški
 92 XI  |          je zopet odrinil navzdol. Tedaj je opazil na veji, ki je
 93 XI  |        gospe Ane Rozine, ki je bil tedaj tako bled, kakor da je zlit
 94 XI  |        njegova srčna kri pojila je tedaj rušo in korenine hruški
 95 XI  |           tega Jurija Ljudevita!" ~Tedaj se je Tomaž Ručigaj dvignil
 96 XI  |            Ručigaju zavrtila se je tedaj mala čumnata okrog in okrog;
 97 XII |     smejali na račun imenitnega, a tedaj - ko je Janez Vajkard še
 98 XII |         knezu Lobkovicu, ki je bil tedaj s svojo bistrostjo izrinil
 99 XII |      opazuje še med jedjo in da še tedaj vzbujam pozornost svojega
100 XII |          si je dejal na glavo šele tedaj, ko je bil družbi izginil
101 XII |            robovje, s kojega se je tedaj, ko je knez svojega konja
102 XII |          našega Janeza Vajkarda!" ~Tedaj pa se je vzbudila pobožna
103 XII |           ustnice, katere so se mu tedaj v jezi čudno zavlekle, tako
104 XII |           zemljo pod sabo; stal je tedaj zopet trdno. ~"Da," ponavljal
105 XIII|          je tebi palec odsekal." ~"Tedaj sem mu pravil," govoril
106 XIII|            jasne pomladanske noči. Tedaj je po meni vse gorelo inkri
107 XIII|          In kar je bilo najboljše, tedaj še nisem bil oženjen in
108 XIII|          prihajaš tako pozno?' Ali tedaj sem že ležal pred njo na
109 XIII|        posegel po težkem meču, ali tedaj vmešal se je Jurij Ljudevit
110 XIII|           Bog blagoslovi!  Vprašam tedaj, vesta li kaj takega, kar
111 XIII|            zajezdili v mrzli hlad. Tedaj je dal visokorojeni in vrli
112 XIII|          kot je težak nabit topič, tedaj nam je ukazal vrli in visokorojeni
113 XIII|        junak Simonovi'c, ki je bil tedaj že pozabil na poprejšnji
114 XIII|         Vstal je junak Simonovi'c. Tedaj so mu noge že nekaj omahovale
115 XIV |          klečeplazi, kakor je bilo tedaj v navadi, ko se je v deželnih
116 XIV |          enaki ceremoniji smejali. Tedaj pa se je umel tak obred
117 XIV |  pregleduje, opazi takoj, da je od tedaj skoraj že vse zamrlo in
118 XIV |        Vajkarda. Prav gotovo pa je tedaj opiral svoj pogled v polkovnika