Part

  1 II  |      viteštva v belem mestu, bila sta ob ranem jutru samo dva
  2 II  |          sprednji strani, slonela sta dva deželnih stanov strežaja,
  3 II  |           to mesto! ~V jezdarnici sta bila tedaj samo dva jezdeca.
  4 II  |         dva jezdeca. In še ta dva sta leno jezdarila naokrog ter
  5 II  |       naokrog ter dovoljevala, da sta konja po lastni volji svoji
  6 II  |         po peščeni areni. Jezdeca sta se razločevala po starosti
  7 III |           ozrl naokrog. Videč, da sta sama, odgovori: "Dragi polkovnik,
  8 III |           Sonce in Jurij Ljudevit sta ostala sama na mestu. Z
  9 III |      mestu. Z golimi meči v rokah sta se opazovala nekaj časa.
 10 III |          je bil meč ob meč. Konja sta se spenjala, tolkla ob tla
 11 III |      gospodarja sovražita: pričel sta konja togotno rezgetati
 12 III |       pršile naokrog. ~Oba viteza sta bila izvrstna borca. Skušala
 13 III |           izvrstna borca. Skušala sta prekaniti eden drugega,
 14 III |         delal mirnega, ali v srcu sta mu divjala srd in sovraštvo.
 15 III |           proti onemu v kotu. Dva sta bila vzdignila poprej ranjenega
 16 III |           dan težke krose, hodila sta velika gospoda peš. ~Zapustivši
 17 III | Zapustivši vicedomska vrata, čula sta nenavaden hrup in žvenketanje
 18 III |      bojem sluge odpravili prišla sta tako nepričakovano, da ju
 19 III |           ugledal nego takrat, ko sta že stopila na peščeno areno. ~
 20 III |          zimi! Quos ego! - ~Potem sta odšla z vladiko. Mladi gospodje
 21 IV  |         imenu vseh, "naše veselje sta cerkev in božja služba!" ~"
 22 IV  |      gospod škof: Ranar in rabelj sta si v bližnjem sorodstvu!
 23 V   |         mu je bil obljubil. ~Pila sta pivo iz velikega vrča ter
 24 V   |           napolni. Smeh in krohot sta a spremljala. Vsi pivci
 25 V   |      Marcus Tullius in Augustulus sta odšla v kolegij. ~Takoj
 26 V   |          izginil tudi Kljukec. Ko sta prišla na tlak pred hišo,
 27 V   |         tlak pred hišo, odplazila sta se kakor črni senci v noč,
 28 V   |          Kje je beneški cekin? Ko sta se najeli, napili in nakričali,
 29 VI  |         Janez Sonce in Ana Rozian sta končno studi stopila s ceste
 30 VI  |         je nosil prapor, katerega sta spremljala trobentača ter
 31 VII |           je prišel k bratoma, ki sta ga pričakovala v veliki
 32 VII |        Volk Engelbreht in Herbart sta posedla v bližini istotako
 33 VII |           tem in onem; ali ta dva sta vpraševala, kako je potoval
 34 VII |          Kardinal!" Brata, katera sta do tedaj vestno poslušala,
 35 VII |        vestno poslušala, dvignila sta se s sedežev in sta prvi
 36 VII |      dvignila sta se s sedežev in sta prvi hip tako zelo osupnila,
 37 VII |         da ta dva pritlikavca, ki sta mu bila vendar rodna brata,
 38 VII |          kakor bi ga zeblo. Brata sta molčala. Knez pa je tudi
 39 VII |     venčal častilakomno čelo! ~Ko sta brata le molčala, oglasil
 40 VIII|       ukrotil svojega duha. Stala sta si oko v oko nekaj trenutkov
 41 VIII|        Pojdiva, pojdiva!" ~Morala sta čez dvorišče. Ker pa so
 42 VIII|   strastno rad kunce strelja. ~Ko sta vitez Sonce in njega siromašni
 43 VIII|        dijaka in viteza Sonca, ki sta jadrno po stezi proti njemu
 44 VIII|        drugo je pa negotovo!" ~Ko sta onadva prišla malone do
 45 IX  |         gradu obedoval. Že v noči sta bila zapustila mesto tajna
 46 IX  |   Lobkovic in Hanibal Goncaga ter sta že prej dospela v Ljubljano
 47 IX  |    deželnih stanov: dve kompaniji sta nosili modra peresa na kasketah
 48 IX  |      deželnih stanov: de komapnij sta imeli prapore modrobele,
 49 IX  |     poveljnika k sebi. Pridirjala sta od ene strani baron Gall,
 50 IX  |    cesarskim trabantom. Razoglava sta pristopila potem ter z globokimi
 51 IX  |         dalje odpeljal. Ta dva pa sta zopet sedla v sedlo. ~"Tolike
 52 IX  |         tja, sedaj sèm. ~Ob cesti sta stala gorenjska kmetiča
 53 IX  |          rdečimi telesniki. Sveta sta poznala ravno toliko, kolikor
 54 IX  |      grmadi sežgali!" ~Prekrižala sta se oba in s čudno groza
 55 IX  |          pri Juriju." ~Nekaj časa sta oba molčala. Potem pa je
 56 IX  |            Poglej, poglej! In ali sta zadovoljni s svojo službo,
 57 X   |           Surovost in brezbožnost sta se skladno združevali na
 58 X   |            vedenje in govorica pa sta pričevali, da so to junaki,
 59 X   |         mu je sam satan in skupno sta kovala tiste grozne knjige,
 60 X   |         grofih se pripoveduje, da sta kar sama obrala volovsko
 61 X   |         na usode polno pot. Komaj sta izginila v logu, ukazal
 62 XI  |       popolnoma izgubila, tako da sta morala naša potnika po mehkem
 63 XI  |     opazovala samotna potnika, ki sta se v ranem jutru trudila
 64 XI  |       preoblečena in izpremenjena sta stopala opazno iz šume ter
 65 XI  |        osamljenosti.  Mesto, kjer sta vitez Sonce in dijak Vid
 66 XI  |           bolj proti jugu. Morala sta torej prehoditi precejšen
 67 XI  |    prehoditi precejšen ovinek, da sta prišla pred grajski vhod.
 68 XI  |         vodila ozka steza; po nji sta krenila naša znanca ter
 69 XI  |   trenutek sovražnega napada. ~Ko sta vitez in mladi njegov spremnik
 70 XI  |           Pikašca, soli!" ~Ta dva sta dospela pred grajska vrata
 71 XI  |      slamo tik ulice. Naša znanca sta obstala sredi dvorišča in
 72 XI  |          brisal prašna kolena. Tu sta imela naša znanca priliko
 73 XI  |  preslavni grad!" ~Dijak in vitez sta se ujela s pogledi in zadnji
 74 XI  |         je nam večkrat pravil, da sta brušena sablja in polna
 75 XI  |        zemlje, in sveti Jožef, ki sta ga morila lakot in žeja,
 76 XI  |      Tomaž Ručigaj in vitez Sonce sta še vedno sedela pri vinu.
 77 XI  |        prikazoval, in bratovščino sta pila, da se je vse kadilo
 78 XI  |           roki. Tik njega tiščala sta v malo sobico polkovnik
 79 XI  |           oknu izginiti, spoznala sta ga Jurij Ljudevit in polkovnik
 80 XI  |        ter napel petelina. Hitela sta k oknu. Ali oba opoviralo
 81 XI  |     deskah. V besni togoti suvala sta ga v trebuh ter ga tudi
 82 XI  |  kletvinami odrinila na stran. Ko sta potem dospela k oknu, imela
 83 XI  |       potem dospela k oknu, imela sta priliko opaziti, kako se
 84 XI  |      svinčenka tik okna v zid, da sta šipa in apno zapršila na
 85 XI  |    zatulil je Jurij Ljudevit. Oba sta namerila na onega, ki je
 86 XI  |         grozil proti oknu. V hipu sta izstrelila samokrese, da
 87 XII |           nadvojvoda Viljem, bila sta lovcem na čelu; posebno
 88 XII |           je opazoval, kako težko sta gospoda s Turjaka sedela
 89 XII |      oklenil okrog vrata, tako da sta kazala brata podobo iskrene
 90 XII |          najvdanejše ljubezni, ko sta se sredi družbe objemala.
 91 XII |          visokega gospoda, ostala sta nekaj trenutkov v gorkem
 92 XII |      pridružil se mu je. Strupeno sta se merila nekaj časa. Potem
 93 XIII|         ima take sinove! Vidva pa sta mi vrla vinska pobratima,
 94 XIII|          Jurij Ljudevit nato, "da sta mi današnji težavni dan
 95 XIII|      Nerada in godrnjaje odložila sta sablje v kot in gledala
 96 XIII|           sablje v kot in gledala sta se temno, kakor psa na verigi,
 97 XIII|          staremu grešniku. V hipu sta takisto naredila tudi tovariša.
 98 XIII|        napijajmo si!" pritrjevala sta onadva. In Jurij ~Ljudevit
 99 XIII|         Hvala vama, pobratima, da sta mi odkazala prvo mesto!
100 XIII|         in Jurij Ljudevit dosegla sta svoj namen: zvenčeč usulo
101 XIII|           navdušenjem pritrjevala sta polkovnik in dolgin Simonovi'
102 XIV |           palico. Ta dva stražila sta cesarja prav kakor dva stražnika
103 XIV |   izpregovoril ob slovesu: "Mnogo sta ljubila ta dva, zategadelj