Part

  1 I   |         med nemške komedijante, da o belem dnevu v tej družbi
  2 I   |        Medtem se je razširila vest o Janeza Sonca poroki tudi
  3 II  |           moje ali vaše lastnosti? O vsem tem mi je pravil star
  4 II  |   velečastiti, kako je vaše mnenje o vedenju Janeza Sonca? Ali
  5 II  |            duši utrnila prva iskra o tisti časti vojvodine kranjske,
  6 III |          duhovnemu stanu, sodil je o takih "pregrehah" ostrejše,
  7 III |            štel, v družbi z dijaki o večernem mraku napadati
  8 III |        baron Valvasor pripovedoval o svojem potovanju) zapustil
  9 III |         drugim se je govorilo tudi o tem, kaka bi morala pač
 10 III |         trebušček kakor trepetlika o pišu! - odrinil sem proti
 11 III |      prijezdil v jezdarnico tisti, o katerem se je takrat po
 12 III |     Ljudevit. ~"To, kar si govoril o plašljivem zajcu, to le
 13 III |           hipu je bilo golih mečev o belem dnevu kakor bliskov
 14 III |          belem dnevu kakor bliskov o nevihti. Z veliko težavo
 15 III |            ulicah. Ker so tedaj le o redkih prilikah izvlekli
 16 IV  |            hiši ter se posvetovati o Janeza Sonca zadevi. Vedelo
 17 IV  |        tudi besedico izpregovorili o boju v jezdarnici. Pravilo
 18 IV  |            čepel majhen balkonček, o katerem sedaj tudi ni sledu. ~
 19 IV  |             ko bodete sodili danes o nas! Vaša milost, ponižni
 20 IV  |            živo razgovarjal z njim o prihodu cesarjevem, ki je
 21 IV  |       Posvetovanje deželnih stanov o viteza Sonca zadevi je bilo
 22 IV  |            k eni zborbi. ~Zapisnik o tem "prevažnem" posvetovanju
 23 IV  |          Sigesdorf: Ne vem, kaj bi o tej stvari govoril, zaradi
 24 V   |          in dobro učiš? He, dlaka, o tem kaj povej poštenemu
 25 V   |            in prijetno se mu sanja o malvazijskem vinu in drugih
 26 V   |       zagodrnjal je nekaj pri sebi o pijanih otrocih, ki naj
 27 V   |            pri Plavčku! Ha, kaj pa o tem!" ~Mož je očividno poskušal
 28 V   |            taka, da se bode moralo o nji molčati!" ~"Nič ne dé,
 29 VI  |            in tigrasto kožuhovino, o kateri smo že poprej pisali. ~
 30 VI  |           so pa jedli surovo meso, o tem mi naš Joannes Ludovicus
 31 VI  |       čislo, ki je jasno pričevalo o veliki gorečnosti svojega
 32 VI  |          junak Krištof Simonovi'c, o katerem so si gledalci po
 33 VI  |            šivalnicah goovrilo smo o tem, kako da je Deli-Simonov'
 34 VI  |       razgovor, a sedaj je govoril o Hrvatih. ~"Čudni ljudje
 35 VI  |      pomagaj!" ~"Tudi jaz sem čula o tem," odgovorila je Ana
 36 VII |          blesk nemških Turjačanov, o katerem v Slovencih malone
 37 VII |           je knez zaspano razgovor o dvoru, "naše življenje ni
 38 VII |           je govoril brat -- knez, o katerem se je v istini na
 39 VII |             in zatorej govori vsak o tem , k čemur je poklican!" ~"
 40 VII |          brata, tako močno strmita o naklepih njegovega velikanskega
 41 VII |          možganih pa mi je pričala o grozmi resnici. Zvijal sem
 42 VIII|         Turjak morava, in če imava o polunoči odjezditi iz mesta!
 43 VIII|             katera bode odločevala o življenju in smrti. Čul
 44 VIII|             Ako pa se tudi vrnete, o tem je dvojiti." ~"Tudi
 45 VIII|            se vrnem, gospod vitez. O tem so mi poroštvo mojega
 46 VIII|       skrivnih sobanah na Turjaku, o tem ni mogel vitez Sonec
 47 VIII|          In kaj hoče pri meni!"" ~"O gospe Ani Rozini, pravi,
 48 VIII|        Rozini, pravi, da ve - -" ~"O Ani Rozini! In kje tiči
 49 VIII|              Na vrtu tam zadaj! In o gospe Ani Rozini ve, kje
 50 VIII|          ležal za knežjim dvorcem. O tem vrtu in njegovih krasotah
 51 VIII|           spremstvu in znalo se je o njem, da strastno rad kunce
 52 VIII|           grad! Najbolje bo, če se o stvari v složnosti, prijateljstvo
 53 VIII|           in povej mi vse, kar veš o gospe Ani Rozini!" ~"Saj
 54 VIII|            vitez. "Sedaj pa govori o gospe Ani Rozini!" ~"Živeti
 55 IX  |     pozdravil vladarja z ogovorom, o katerem trdi letopisec,
 56 IX  |        ponesrečil še kak Kranjčan, o tem nam ne pripoveduje letopisec
 57 IX  |            ni videlo vredno pisati o ljudeh, ki niso doctores
 58 IX  |        enkrat premlel svojo govor, o katerem piše naš letopisec,
 59 IX  |          obraz, na katerem ni bilo o bradi nikakega sledu, kazal
 60 IX  | imenovanega cesarjevega spremstva, o katerem nam naš letopisec
 61 IX  |        župan primeren kosec hvale. O njegovem govoru trdi naš
 62 IX  |             pravi je nam obilokrat o tem gradu, v katerem so
 63 IX  |          Bog blagoslovi kosilo! In o meni ni nič izpregovorilo
 64 IX  |         letopisec vse govore, samo o tvojem govoru, Janez Vaccano,
 65 IX  |         Ljudevita, s tistim Lahom, o katerem smo že pisali. Kljukec,
 66 IX  |            tako! Ali to so stvari, o katerih ni da bi človek
 67 IX  |            v mestu!" ~"Kaj hočemo! O polunoči moam sedlati in
 68 IX  |           novemu svojemu znancu. ~"O polunoči tedaj odrineta!" ~"
 69 IX  |          streljalo v slabem redu. ~O mraku se je razsvetilo mesto.
 70 IX  |    razsvetljava, da trdi letopisec o nji, da je ž njo Ljubljana
 71 X   |         ljudje časih veliko snedo. O dveh turjaških grofih se
 72 XI  |            kot danes, ko je ostalo o slavi in bogastvu Turjačanov
 73 XI  |     splezali na ozidje ter ž njega o belem dnevu lahko odnesli
 74 XI  |           mnogo sem že čul praviti o vaši hrabrosti!" ~Vitez
 75 XI  |          še ni nikdar čul besedice o Tomažu Ručigaju. A ta laž
 76 XI  |            Tomažu. ~"Vi se že čuli o meni? Morda so vam pravilo
 77 XI  |         meni? Morda so vam pravilo o mojih tercah, ki so bile
 78 XI  |     imenitne. Hé, ali ste kaj čuli o njih? Oj to so bili časi,
 79 XI  |           spregovorili bomo katero o davno preteklih časih in
 80 XI  |           davno preteklih časih in o vojskah in o prijetnih jahanjih
 81 XI  |    preteklih časih in o vojskah in o prijetnih jahanjih po širokem
 82 XI  |             Vsak kamen pripoveduje o slavi mogočnega turjaškega
 83 XI  |        jezik moli iz ust kakor psu o vročini. Če pa ostaraš,
 84 XI  |          je Ručigaj. "Marikaj vem, o čemer bi vedelo mične reči
 85 XI  |           vam bom povedal! In tudi o tisti mladi ženski, ki jo
 86 XI  |             Sem že tudi nekaj bral o tem," izpregovoril je Sonce, "
 87 XI  |     preklicano gotovo roko, kar bi o tebi ne trdil, Jurij, posebno,
 88 XII |     svojega nevarnega nasprotnika, o katerem je predobro vedel,
 89 XII |              Do sedaj še nisem čul o njem." ~"Kaj, o Soncu niste
 90 XII |          nisem čul o njem." ~"Kaj, o Soncu niste čuli in tudi
 91 XII |           Soncu niste čuli in tudi o njegovi zali gospe ne?" ~
 92 XII |   ognjevito znova povprašal: "Tudi o njegovi zali gospe ne?" ~"
 93 XII |            Vam niso še nič pravili o gospe Ani Rozini, ki ima
 94 XII |           če molči, dokaz mi je to o tisti neskončni ljubezni,
 95 XII |       klečite v prahu ter govorite o svoji krivdi?" ~"Edini grešnik
 96 XII |          vašem bratu, ki se vam je o prvem času porodil!" ~Cela
 97 XIII|            sem slišal v Bihačgradu o njeni krasoti praviti. kaj
 98 XIII|          li istina, Simonovi'c?" ~"O najboljšem še nisem govoril!
 99 XIII|       novega!" kričal je Aricaga. "O stvari bi se dalo govoriti!" ~"
100 XIV |        zvečine izmrle, da ni sluha o njih. In prav je tako! Da
101 XIV |            uho, kaj so ti gostovi, o katerih nikdo ničesar ne
102 XIV |            potem doma roko umival, o tem nam letopisec ničesar
103 XIV |         kakor blisk razširila vest o cesarski milosti, dodeljeni