Part

 1 I   |         zaničevanega ranarja, ki jo je lahko vzel, ne da bi
 2 II  |        nimam čase zate!" ~In pes jo je v hipu pobral k steni,
 3 II  |          v zbor drugih rodov, da jo spoznajo in po spoznanju
 4 II  |         kaj bi lahko bila, če bi jo poznavali tam zunaj? Carniolia!"
 5 II  |          tovarišu v slovo; le-tá jo spoštljivo poljubi. ~"Hvala
 6 III |        je glavico kakor roža, če jo poljubi prvi sončni žarek;
 7 III |           da je to ženska, ki mi jo morda pošlje večno milostni
 8 III |      mojimi pogledi. Obkroževala jo je svetloba jasnega dneva,
 9 III |          duhu: Usmiljeni bog, ti jo pošiljaš, da postanem boljši
10 III |     Aricaga, bila je ona, ki sem jo gledal v sanjah! Vsaka črtica
11 III |       napel vse, vse moči, da si jo prisvojim. Pretaka se mi
12 III |      rdečo rožo v svoji roki ter jo časih pritisnil na svoja
13 III |          ga pograbil za roko, ki jo je skrival v obleki. ~"Kaj,"
14 IV  |       ugibali, kako bo kazen, ki jo jim hoče določiti slavni
15 IV  |          premisleka imeli, vzeti jo, vsem gospodom in deželanom
16 V   |        ki se pri meni napije ter jo hoče popihati, ne da bi
17 V   |        donesel Plavec pijačo ter jo postavil pred Kljukca. Takoj
18 V   |        In ti, Augustule, kako si jo popihal iz kolegija?" ~"
19 V   |       napili in nakričali, pa bi jo radi okrog ogla popihali
20 VI  |     razvita in razcvetena, kakor jo imamo priliko opazovati
21 VI  |        čisto neznana, tako da so jo brez logične težave v soglasje
22 VI  |      pride hrvaška konjica in da jo hoče sam Volk Engelbreht
23 VI  |         zapustivši mesto, zavila jo je okrog zelenega Golovca
24 VI  |         za radovedno množico, ki jo je obsipala s strmečimi
25 VI  |       Videla je le njega, kateri jo je dvignil iz prahu do svoje
26 VI  |      prahu do svoje visočine ter jo osrečil s plamtečo svojo
27 VI  |         klic: "Gredo, gredo!" ko jo po cesti od Ljubljane prisope
28 VI  |    očetov plašč, in primahal sem jo sem dol, d zvem, kaj je
29 VI  |          njegove soproge, krenil jo je s ceste ter sédel v zeleno
30 VI  |        moram lakot trpeti. A rad jo trpim, samo da sem smel
31 VI  |      tisto znano gorečnostjo, ki jo kažejo prosjaki ob romarskih
32 VI  |    posebej posebno molitvico, ki jo je stresel iz rokava. Zaradi
33 VI  |     velja taka težka sablja, kot jo je nosil opasano danes general
34 VI  |          takoj v mestu!" tolažil jo je vitez. ~"In vi imate
35 VI  |       smrtnem strahu, a potem so jo odtirale močne roke v gozd
36 VII |      posegel po zlati verigi, ki jo je nosil okrog vratu. Brata
37 VII |       vino. Nalil si je kupo ter jo izpil. Potem šele se je
38 VII |         imelo manjše slave, nego jo ima ime kardinala Richelieuja!" ~
39 VII |          velika, tako grozna, da jo more odpraviti samo vaša
40 VII |       upleniti krasno ženico ter jo zaprl v skrite sobane našega
41 VIII|         dolgočasi Ana Rozina, ki jo samo puščate v samotni sobi?" ~
42 VIII|          si je medeno hruško ter jo drobil med belimi zobmi.
43 VIII|       krokal je Kljukec, "če sem jo sam zanesel v Turjaški grad!
44 VIII|       sem mu, in preceno sem vam jo spravil v roke. Za trideset
45 VIII|          Jurčka s Turjaka, ko bi jo čul pošteno to govorico!
46 IX  |         konjica iz mestaa. Vodil jo je junak Simonovi'c sam,
47 IX  |  šentviške vasi. Pozdravljali so jo topovi na Ljubljanskem gradu,
48 IX  |   polunoči moam sedlati in potem jo odrineva z gospodom Jurijem
49 X   |          in vi dobro veste, kako jo speljem s soljo in kruhom
50 X   |         da se kaj zmane. Udariva jo kvišku, breznosnik, morda
51 X   |    Tretji pa je vprašal: "Ali si jo potem popihal iz mesta,
52 X   |       rokami odriniti! Ko pa sem jo zasukal okrog stene, viselo
53 X   |     obnošeno kapucinsko kuto ter jo z velikim krohotom obesi
54 X   |        doma ali pa povsod, kamor jo je ravno nanesla usoda.
55 X   |         in Turškem ni para. A si jo spet s soljo?" ~"S soljo
56 X   |     spovedi za gotovo zvedel, da jo je nosil še sveti Frančišek
57 X   |       plača treh cekinov, prodal jo bom za štiri papežu v Rimu!
58 X   |          grad. Jaz le mislim, da jo namerjata popihati čez goro,
59 XI  |          svojem ležišču, odrinil jo je kakor blisk po bregu.
60 XI  |        ondi voda, edina voda, ki jo je še dobival turjaški grajski
61 XI  |        prijetni navdušenosti, ki jo daje prva, še ne popolnoma
62 XI  |     duhovni oče, in blagoslovite jo, kakor je španjolska navada!" ~
63 XI  |        poslušal vsako besedo, ki jo spregovoré odrasli možje.
64 XI  |         Nalil je vina v kupo ter jo na hip izpraznil. Tudi menihu
65 XI  |        ponižnostjo, "in upam, da jo boš zopet nalila, Marjanica,
66 XI  |        konec besed!" ~"Enkrat si jo že spraznil, majoliko, in
67 XI  |          in tudi kupico vina, da jo v miru spijete vsak dan.
68 XI  |         o tisti mladi ženski, ki jo imajo ti grofovski grešniki
69 XI  |         do zadnjega greha! Da bi jo hudič pobral, to gospodo!
70 XI  |     zreti v tihi dol. ~"Doma smo jo tudi imeli! Nagnjena je
71 XI  |          z zelenih vej, kakor bi jo bil otresel in pretresel
72 XI  |    zaužil rumeno sadje. Potem pa jo je zopet odrinil navzdol.
73 XI  |          In tudi je nima! Kje pa jo naj vzame, če niti ne ve,
74 XI  |          ne zavohal, ker vem, da jo bodo iskali in vohali za
75 XI  |          dejal: 'Najbolje bo, če jo vtaknemo v Lutrovo sobico.
76 XI  |          zemlji! Danes ponoči ti jo pripeljejo in glej, da jo
77 XI  |        jo pripeljejo in glej, da jo varno spraviš v Lutrov zaboj!
78 XI  | Pripravil sem Lutrovo čumnato in jo pomedel. Vi si niti ne sanjate,
79 XI  |        kateri se prav vidi, kako jo tišči železje, in katera
80 XI  |           da je tako!" ~"Kdaj so jo pritirali tu sém?" ~"V pozni
81 XI  |          sém?" ~"V pozni noči so jo pripeljali, in meni se je,
82 XI  |  Ručigajem. ~"Sedaj, pravite, da jo imate tu gori, v Lutrovi
83 XI  |        krščanskega duhovnika ste jo pustili v njenem obupu?
84 XI  |        rdeča kri iz obleke. ~"Ta jo je iztaknil," kričal je
85 XII |     hrbet. ~"Kovačnica? Na gradu jo imajo! No, pa saj je prah
86 XII |        dalo miru in pograbili so jo ter jo vzeli in odtirali
87 XII |      miru in pograbili so jo ter jo vzeli in odtirali na svoj
88 XII |         zakonsko ženo in sami bi jo radi imeli! Če bi nas kdo
89 XII |          ljudem tako zelo, da so jo s silo vzeli njenemu zakonskemu
90 XII |      njenemu zakonskemu možu ter jo odtirali na Turjaški grad,
91 XII |      Hajd na noge! V treh tolpah jo odrinemo čez gore. Tinač,
92 XIII|          odgovoril: "V Žužemperk jo odpeljem in upam ob zeleni
93 XIII|       pred me na mizo!" ~"Ali so jo videl danes?" vprašal je
94 XIII|         želodec in prebavlja naj jo do sodnega dne! Pijte, deca!
95 XIII|  popokati! Madžarski gospodič pa jo jhe čez teden dni odpihal
96 XIV |        Ani Rozini podal roko ter jo dvignil s tisto galantnostjo,