| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] nuncijih 1 nvzgor 1 o 103 ob 93 oba 9 obcinstvo 4 obcinstvu 1 | Frequency [« »] 98 naj 96 jo 93 ker 93 ob 93 proti 91 danes 90 jih | Ivan Tavcar Janez Sonce IntraText - Concordances ob |
Part
1 II | v belem mestu, bila sta ob ranem jutru samo dva jezdeca 2 II | glave ter ga držal navzdol ob konjevem trebuhu. Tik njega 3 II | gospodarjevi roki. Ko je ob priliki pograbil z belimi 4 II | osemnajst do devetnajst let. Ali ob vsi svoji mladosti je bil 5 II | ali navzlic temu je nosil ob strani na močnem jermenu 6 II | ostrogam, ki so mu tičale ob petah, naš junak ni napravljal 7 II | orjak" je jezdil torej ob strani duhovnika ter z veliko, 8 II | ima dolžnost, povsod in ob vsaki priliki služiti svoji 9 III | potovanju) zapustil ter ob strani počasi gor in dol 10 III | v pregrehah! Pri vratih ob steni sem slonel in kes 11 III | ki zapušča svoje mladiče ob preteči nevarnosti! In zvezde 12 III | je obstal pogled na roži ob steni in je pretklo nekaj 13 III | Čulo se je, kako je bil meč ob meč. Konja sta se spenjala, 14 III | sta se spenjala, tolkla ob tla s kopiti, da je švrkal 15 III | ni ukrotil samega sebe. ~Ob priliki je Jurij Ljudevit 16 III | beli palec, ki ga je tiščal ob mečev držaj. Ta trenutek 17 III | Zakrhala se je ostrina, zadevši ob ročaj, ali zadela je tudi 18 III | je tudi prst, tiščeč se ob držaju. Odsekani palec je 19 III | premaknil se v sedlu ter ob strani zdrknil k zemlji. ~" 20 IV | Engelbreht pa je stopal ob strani svojega spremljevalca 21 V | verigo okrog vrata in škrlat ob rami! Tudi se mi zdi, da 22 V | mize ter treščil z glavo ob količek, ki je nad njim 23 VI | kožuhovina, ki je jezdecu visela ob rami: dajala mu je je vsa 24 VI | Engelbrehtu, da dojdejo popoludne ob petih hrvaški konjiki v 25 VI | Celo mesto je oživelo. Ob treh popoludne so že goste 26 VI | sramežljivo stopale materam ob strani, materam, ki so že 27 VI | pričakovala prihoda tujih gostov. Ob cesti, malone do Rudnika 28 VI | pozdravljati, bilo je samo ob sebi umljivo; da bi pa se 29 VI | metuljček zibala se mu je ob strani in ni se menila za 30 VI | s širokim klobukom. Sam ob sebi je bil smešna prikazen; 31 VI | vobče je dopadal ženskam ob cesti, ki so si ga ena drugi 32 VI | nekaj, kar je naravno in smo ob sebi umljivo. Za ljubljansko 33 VI | vsi s tigrastimi kožami ob ramenih in z dolgimi sulicami 34 VI | gorečnostjo, ki jo kažejo prosjaki ob romarskih stezah. ~"Vidite, 35 VII | vpitje, rovanje, plazenje ob stenah, žvenket orožja in 36 VII | izpotaknil konj s kopitom ob kamen, da se je jezdec prevrgel 37 VIII| z roko pa je iskal meč ob svoji strani. ~"Orožje sem 38 VIII| imate še poguma, hoditi ob takih razmerah na Turjak!" ~" 39 VIII| prav kakor da je živel samo ob vodi inkoreninah in da mu 40 VIII| cekin in glej, da živiš ob njem! Pojdi k očetom jezuitom 41 VIII| resju po pašnikih, živim ob kupčiji. Danes zjutraj sem 42 IX | je odmevalo po dolu kakor ob najhujši nevihti. Je li 43 IX | stanovom, da dojde Leopoldus ob štirih popoludne in da je 44 IX | tudi pri našem letopiscu. ~Ob eni uri je že bilo vse mesto 45 IX | svojim vernim podanikom! ~Ob poludveh se je prikazal 46 IX | vasi kirasirski polk. Tolpe ob cesti so ga sprejele z vzkliki 47 IX | postavil na odkazani prostor. ~Ob dveh je zapustil deželni 48 IX | kolarje od jelenove kože in ob rami svilnater predpasnike. 49 IX | kasketah in modrre predpasnike ob rami; pri drugih dveh je 50 IX | svojega konja, ko je opazil ob poti klečečo množico, pričakujočo 51 IX | švigal sedaj tja, sedaj sèm. ~Ob cesti sta stala gorenjska 52 IX | same množice. Pri kraju ob hišah so stali radovedneži, 53 IX | svojo gostilno?" ~"Tisti ob mestnem zidu?" ~"Ravno tisti. 54 X | ter ga podil po slabi poti ob šumečem potoku proti ljubljanskemu 55 X | da so to junaki, ki žive ob tujem blagu in ki v trenutku 56 X | oboroženi, ker niso živeli ob svojem orožju nego v prvi 57 X | orožju nego v prvi vrsti ob dolgih svojih prstih. ~Pod 58 X | ki je zamišljen slonel ob bukovem deblu. ~"Kaj boš 59 X | berači. Kmet je naš gospod, ob njem živimo. Gospoda pa 60 X | poprej sem bil pri Plavčku ob mestnem zidu in tam so se 61 X | Štiri tedne smo živeli ob njem, ko smo bili žile potrgali 62 X | Tedaj se je povrnil Nacón. Ob rami mu je visela zaklana 63 X | slonel vitez Sonce na strani ob deblu ter se ni menil za 64 X | tukaj ne moreva ostati! Ob tem krasnem dnevu ne smeva 65 XI | znanca ter molče stopala ob robu že omenjenega jarka. 66 XI | kar je pričevalo, da se ob deževju nabira ondi voda, 67 XI | sedaj oni kraj zelene gošče. Ob njegovem klicanju so silila 68 XI | tam v kotu je lajal pes ob verigi ter se zaganjal proti 69 XI | ko se je pes znova pognal ob svoji verigi ter nekolikokrat 70 XI | in z dolgim silnim mečem ob strani. Ž njim je rožljal 71 XI | Vitezu Soncu se je krčilo ob teh besedah srce, in najraje 72 XI | lazil za nemškimi dekleti ob Renu in Labi - ne zobal 73 XI | tožnim srcem sedel je dečak ob rob grajskega jarka ter 74 XI | kako je bilo konjsko kopito ob kamen. Pa zopet se je prevaril, 75 XI | žvenket, če se zadene jezdecu ob ostrogo? ~Ničesar ni! Samo 76 XI | ječah. ~Vid se je naslonil ob steno ter skušal pri oknu 77 XI | tvoja škoda ne bo, Tomaž!' Ob tisti priliki stisnil mi 78 XI | kakor ris ter treščil z nogo ob tla, ko mu predolgo nisem 79 XI | Tomaž Ručigaj, če mi boš ob ti priliki spodobno in zvesto 80 XI | je grešnike krstil nekdaj ob Labi in ob Reni ter so ga 81 XI | krstil nekdaj ob Labi in ob Reni ter so ga poštenjaki 82 XII | svojim obrazom zadel skoraj ob konjevo grivo, "predrznem 83 XII | spotaknil se mu je konj ob kamen sredi pota. S kopita 84 XII | varovati in kakor lisjak ob pravem trenutku odnesti 85 XIII| Turjaka, katera je nekdaj ob stani v železje zavitega 86 XIII| Žužemperk jo odpeljem in upam ob zeleni Krki nekaj lepih 87 XIII| mi je kaj takega očitalo ob zeleni Kolpi, govorim ti 88 XIV | načuditi se vsem lepotam. ~Ob sedmih zjutraj zbrali so 89 XIV | Govoril je tako, kakor se ob enakih prilikah še dandanes 90 XIV | se je umel tak obred sam ob sebi, ker ni bilo nikogar, 91 XIV | pomnoževali kakor pesek ob morju, ne govoril bi morda 92 XIV | vstopi kancelar Zinzendorf. Ob roki pa je vodil gospo Ano 93 XIV | milostjo ter izpregovoril ob slovesu: "Mnogo sta ljubila