Part

 1 I   |          takim trgovstvom pomagal do bogastva. Ta ranar je slovel
 2 II  |          je morda komaj osemnajst do devetnajst let. Ali ob vsi
 3 II  |         ostalo nam bode to skrito do konca človeških dni! Tu
 4 II  |          vaši vedi, ki mi je bila do sedaj neznana!" ~"Vivat
 5 III |       dokončal ave, ko sem dospel do doma. Ulegel sem se. Iz
 6 III |       bila je ona; to bodem trdil do tistega trenutka, ko me
 7 III |      Janezu Soncu slabo godilo in do smrti bi ga bili potolkli,
 8 III |           prazne glave pokorščino do milostivih stanov!" ~"Ekscelenca!"
 9 IV  |          tudi ni sledu. ~Dospevši do veže, je opazil Jurij Ljudevit,
10 V   |       Torej morava čakati, četudi do polnoči!" ~"Prav, prav,
11 V   |       mizo nosil, postal bi skoro do kosti obrana reva! Taka
12 V   |           v Ljubljani še ni jedlo do sedaj! Volk Engelbreht,
13 VI  |         da je ž njo lahko posegel do prvega nadstropja pri hišah;
14 VI  |    množica, da se je komaj preril do lope. Takrat se je neko
15 VI  |          gostov. Ob cesti, malone do Rudnika so se med grmičevje
16 VI  |     kateri jo je dvignil iz prahu do svoje visočine ter jo osrečil
17 VI  |      obzdije ljubljanskega mesta, do zadnjih revnih ostankov
18 VI  |            in že se je od množice do množice širil klic: "Gredo,
19 VI  | radovedenmu poštenjaku tolikodane do pete, tako da je bil iz
20 VI  |        gledalce nad njo. Dospevši do sonca in mlade njegove soproge,
21 VI  |       mesto, kjer je segala gošča do ceste. Visoke smreke so
22 VII |         segajoč od sedanje Zvezde do sedanjih Križank, obkroževal
23 VII |         nekaj povedati, kar mi je do sedaj ležalo v dnu moje
24 VII |      Kardinal!" Brata, katera sta do tedaj vestno poslušala,
25 VII |         žensko. Sicer pa sem imel do sedaj še vedno srečo pri
26 VII |        Kogar Bog ljubi, poviša ga do nebes!" ~Stegal je roke
27 VIII|         naj ga ponese jadrnih nog do strmega gradu. Obupno je
28 VIII|         vrta, ki je segala malone do kapucinskega samostana.
29 VIII|          sta onadva prišla malone do njega, vstal je ter se globoko
30 VIII|          je Kljukec hladnokrvno. ~Do sedaj je tičal v gubah,
31 IX  |           v Tržiču ter ostal ondi do poludne 6. septembra. Nekoliko
32 IX  |        jezdecem nasproti vzkipelo do vrhunca! "'Je barbarischer
33 IX  |       dolga vrsta cesarskih karoc do mesta, kjer si je postavil
34 IX  |           doneči glas, in globoko do zemlje so se povesili prapori! ~
35 IX  |           cesarska karosa dospela do štora. Ondi je stopil cesar
36 IX  |          mestu današnje "Zvezde", do vicedomskih vrat, to je
37 IX  |           milostivo: "A koliko je do grada Turjaškega, ljubi
38 IX  |           sem si pridobil pravico do takega odlikovanja! Koliko
39 IX  |     takega odlikovanja! Koliko je do grada Turjaškega?Če sedemo
40 IX  |         skoro snidmeo na Turjaku! Do tedaj vas Bog ohrani, dragi
41 IX  |       mestu, kjer stoji še danes) do stolne cerkve. Okoli cerkve
42 X   |         segal od ozidja grajskega do potoka spodaj v dolu. Tik
43 X   |          kar ima, in če jih hočeš do mesa, takoj si v pasti in
44 X   |       vejevjem ter silila človeku do kosti. Polastila se ga je
45 XI  |          ki mu je na srečo sezala do pete, tako da se je skrivala
46 XI  |        Sonce in dijak Vid dospela do grajskega ozidja, bilo je
47 XI  |       nekakem svetem oduševljenju do dozdevnega meniha, padel
48 XI  |         Vitez Sonce je lagal, ker do tistega trenutka še ni nikdar
49 XI  |       lonca in napolni ju z mesom do vrha! Poštene goste imamo
50 XI  |          Nabrusil bom svoj meč in do ročaja ga potisnem temu
51 XI  |           skoraj beračiti od hiše do hiše. Vse vam bom povedal!
52 XI  |         Prav govorite, sveti oče! Do čistega se vam bom spovedal,
53 XI  |      čistega se vam bom spovedal, do zadnjega greha! Da bi jo
54 XI  |          kvišku, dokler ni dospel do vrha, kjer je zaužil rumeno
55 XI  |      opazil na veji, ki je segala do graščinskega zida, staro
56 XI  |         ter končno prilezel čisto do zida in do starega gnezdišča.
57 XI  |         prilezel čisto do zida in do starega gnezdišča. To je
58 XI  |         da ni mogel z roko doseči do umazanega stekla, katero
59 XI  |         prerznila ljubezen gojiti do njega, ki je tako visoko
60 XI  |         dan potem od ranega jutra do pozne noči tam spodaj tik
61 XI  |         je, padre santo, smilila, do srca smilila, ker jaz sem
62 XI  |         tako, da je ne dobite, če do sodnega dne nosljate po
63 XI  |      Lutra zaboj, da laže pridete do golobice nego gospod Jurij
64 XII |           se s težkim konjem dalo do njih! Tu v dolu pa je vladala
65 XII |         moj! In če mi plačate pot do paše v Bosno, naučim se
66 XII |           pa saj je prah mehak in do tja bode že še priplezal
67 XII |         pomaga!" ~"Koliko imam še do tja?" ~"Več ali manj, kakor
68 XII |    Imenitni vitez Janez Sonce." ~"Do sedaj še nisem čul o njem." ~"
69 XII |         njegovi zali gospe ne?" ~"Do sedaj še ne!" odgovoril
70 XII |        ramo, da se mu vidi skoraj do srca!" ~"Jurij Ljudevit!
71 XII |    nezakonskega sina!" ~"Od glave do nog je nezakonski! Pa kaj
72 XII |           biča na stare dni! Biča do kosti!" ~Nekaj čas je molčal
73 XII |           tem je, da mi je narava do tega otroka vlila v srce
74 XII |         me Bog, tepla me bodeta - do trenutka, ko se bode sklenila
75 XII |         nato vstal ter dostavil: "Do vrha bi prikipela moja nesreča,
76 XII |          ko sem se hotel dvigniti do najvišjega vrhunca te slave,
77 XII |       navdušeno, "molčal bi bil - do smrti. Mi Turjačanje smo
78 XII |           v nebesih! To je, če me do tja ne ujamejo in mi ne
79 XIII|   izpolnilo, kakor sem sanjal, in do dan hočem izpiti kupo sreče,
80 XIII|        bode s teboj, če boš hotel do konca sveta!" ~"Simonovi'
81 XIII|          srcu in bojazljivid duši do moči pripomoglo? Govori,
82 XIII|       želodec in prebavlja naj jo do sodnega dne! Pijte, deca!
83 XIV |         dvorniki. Vsakemu je bilo do pičice skoraj odkazano mesto,
84 XIV |           vdanost deželnih stanov do visokega vladarja. Govoril
85 XIV |     plemičev, in ti so se gostili do pozne noči ter bili veseli
86 XIV |          sredi med strmečo družbo do cesarjevega sedeža. Tam